Gerhard Bisovsky deli svoje misli o tem, kaj medijska pismenost je in kaj bi morala vključevati za opolnomočenje učečih se odraslih.

Pomen tradicionalnih medijev in, zlasti, sodobnih spletnih medijev je očiten. Vplivajo na naše vsakodnevno življenje, politiko in družbo. Še posebej družabni mediji  uporabnikom omogočajo, da se izražajo, delijo vsebino in komunicirajo na oseben način. Vsak uporabnik ima svoj obraz in glas, ki ga lahko razumejo tudi številni drugi.

Družbeni mediji omogočajo manipulacijo in širjenje propagande

Družbeni mediji omogočajo tudi samodejno razširjanje novic, propagando in manipulacijo. Študijo o organizirani manipulaciji s pomočjo družbenih medijev  (zunanja povezava) je opravila Univerza v Oxfordu, ki je preučila 48 držav. V vsaki od teh držav je odkrila vsaj eno organizirano manipulacijo s pomočjo družbenih medijev, ki jo je izvedla politična stranka ali vladna agencija.

Politične stranke po navadi širijo neresnične informacije med volilnimi kampanjami; spodbujajo nezaupanje ter delijo in spodkopavajo integriteto demokratičnih procesov. V zgodovini obstaja veliko primerov manipulacij in širjenja neresničnih informacij, a z družbenimi mediji lahko zelo hitro dosežemo zelo veliko maso ljudi. Pri tem moramo upoštevati, da velika večina komentarjev prihaja od zelo majhnega deleža uporabnikov družabnega omrežja Facebook, kot je npr. pokazala avstrijska študija o »glasni manjšini« (zunanja povezava). Eden od številnih odzivov na ta pojav so preverjevalci dejstev (ang. fact checkers). Po poročanju Reuters Institute for the Study of Journalism (zunanja povezava) je v Evropi dejavnih že več kot 100 takšnih skupin – v novinarskih središčih tradicionalnih medijev, v NVO-jih in civilni družbi.

Medijska pismenost je tema za izobraževanje odraslih

Prenasičenosti z informacijami, kibernetskemu ustrahovanje in nadlegovanju so izpostavljeni ljudje vseh starosti. Takšni pojavi ljudi prestrašijo, potlačijo in z njimi manipulirajo. Zato upam trditi, da medijska pismenost opolnomočuje ljudi.

Tessa Jolls in Michele Johnsen sta v zborniku Hastings Law Journal (zunanja povezava) zapisali, da je medijska pismenost »sposobnost primernega komuniciranja v vseh oblikah medijev ter dostop, razumevanje, analizo, presojo in sodelovanje z udarnimi slikami, besedami in zvoki, ki sestavljajo sodobno kulturo množičnih medijev.«

Ljudje morajo znati oceniti in premagati vseprisotne grožnje lažnih sporočil, kibernetskega nadlegovanja, radikalizacije, kibernetskih varnostnih groženj in goljufij, kot je zapisano v Sporočilu Evropske komisije o Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje.

Medijska pismenost temelji na kritičnem razmišljanju

Sam menim, da je medijska pismenost tesno povezana s sposobnostjo kritične in samostojne presoje, sposobnostjo upiranja ekstremističnim sporočilom ter sposobnosti razmisleka o sebi in o svojih dejanjih. V informativnem sporočilu Evropske komisije (zunanja povezava, je takšna trdoživost žal povezana pretežno z mladimi, čeprav dejansko vpliva na ljudi vseh starosti. 

V analizi medijske pismenosti v EU-28, ki jo je opravil Evropski avdiovizualni observatorij, je »kritično razmišljanje« vodilni dejavnik v vseh 547 ocenjenih projektih in je opisan, kot sledi:

Razumevanje delovanja medijske industrije in proces nastajanja medijskih sporočil; dvom v motivacijo ustvarjalcev vsebin za sprejemanje informiranih odločitev glede izbire in uporabe vsebine; prepoznavanje različnih vrst medijskih vsebin in presoja njihove točnosti, zanesljivosti in vrednosti; prepoznavanje in upravljanje varnostnih tveganj na spletu.

Medijska pismenost pomeni kritično razmišljati

Kritično razmišljanje je splošno sprejet cilj izobraževanja, zato moramo zagotoviti, da ne obstaja samo na deklarativni ravni. Kritično razmišljanje vpliva na vsa področja izobraževalnega sistema, otroke, mlade in odrasle.

Vendar obstajajo številne opredelitve, ki so hkrati izraz različnih predpogojev. Ali lahko kritično razmišljanje razumemo kot splošni pristop ali je povezano z določenim predmetom? Katere spretnosti in sposobnosti zajema kritično razmišljanje? To je samo nekaj vprašanj v zvezi s pristopom, ki je izjemno pomemben v izobraževanju. Članek v Standfordski enciklopediji filozofije (zunanja povezava) k podaja osnoven in osvežilen opis kritičnega razmišljanja.

Za področje izobraževanja je ključno, kako lahko medijsko pismenost priučimo s trajnim in smiselnim uvajanjem kritičnega razmišljanja v učni proces. Medijska pismenost je bolj povezana z izobraževanjem kot mediji. Poučevanje o medijih ni medijska pismenost, ampak učenje o medijih. Ustvarjanje medijev ni medijska pismenost; čeprav mora medijska pismenost vključevati produkcijo medijev, medijska pismenost ne pomeni udrihanje po medijih, ampak njihovo kritiziranje. Medijska pismenost pomeni kritično razmišljati.

Po mojem mnenju je namen ustvariti opolnomočeno in odgovorno populacijo, ki bo znala prepoznati, preprečiti in ustaviti širjenje neresničnih informacij. Sporočila v vseh vrstah medijev je treba v vsakem primeru razumeti na poseben način in ljudje morajo biti sposobni preveriti, kdo govori kaj in zakaj, s poudarkom na vsebini medijskih sporočil v vseh njihovih oblikah.

Nazadnje je tukaj tudi vprašanje, kako zagotoviti kontinuiteto in nadaljnji razvoj demokracije. Močna demokracija temelji na visokokakovostnih novicah in informacijah neodvisnih medijih, pluralističnem mnenju in sposobnosti doseganja širšega konsenza.

Gerhard Bisovsky, Generalni sekretar Avstrijskega združenja središč za izobraževanje odraslih (Volkshochschulen). 1996-2012 Direktor dunajskega Središča za izobraževanje odraslih Meidling, 2009-2012 Direktor Dunajske mreže za usmerjanje in svetovanje v izobraževanju. 2012-2017 član upravnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje odraslih (EAEA). Glavni urednik Die Österreichische Volkshochschule(zunanja povezava)

Stik: gerhard.bisovsky@vhs.or.at