Digitalne spretnosti v dobi umetne inteligence
Še pred nekaj desetletji je bila ideja o strojih, ki bi lahko posnemali človeško inteligenco in izvajali kompleksne naloge, rezervirana za področje znanstvene fantastike. Kljub temu smo danes sredi tehnološke revolucije, ki jo poganja umetna inteligenca (UI). UI je zdaj resničnost, ki bi lahko imela globok vpliv na industrijo, spreminjala trg dela in ponovno opredeljevala spretnosti, potrebne za uspeh v digitalni dobi.
Kot je poudarjeno s strani Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum) (2023a), ni vprašanje le o delovnih mestih, ki jih bo UI odvzela, ampak tudi o delovnih mestih, ki bodo ustvarjena. Tukaj z UI mislimo na široko področje računalniške znanosti, ki se ukvarja s ustvarjanjem inteligentnih strojev, sposobnih izvajanja kompleksnih nalog, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco (torej skoraj karkoli od preprostih algoritmov do sistemov strojnega in poglobljenega učenja). Natančneje, UI lahko izvaja različne naloge, od prepoznavanja slik do sprejemanja odločitev na podlagi podatkov, in se lahko uči ter prilagaja novim informacijam.
Umetna inteligenca na trgu dela
Uporaba algoritmov in inteligentnih strojev se vse bolj vključuje v naš vsakdan, in digitalne spretnosti so ključne za prilagajanje in rast na trgu dela.
Analiza Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum) (2023a) je izpostavila naloge in poklice z največjim potencialom za avtomatizacijo. Ena od glavnih skrbi glede UI in priložnosti na trgu dela je izguba delovnih mest. Delovna mesta, ki so najbolj ogrožena, so tista, ki temeljijo na ponavljajočih se nalogah in standardiziranih postopkih (npr. beleženje in upravljanje informacij) z omejenim relacijskim ali specializiranim sestavnim delom. UI je že pokazala precej visoko stopnjo usposobljenosti pri izvajanju teh nalog.
Poleg tega se UI lahko vidi tudi kot orodje, ki lahko potencialno pomaga pri mnogih nalogah, ki jih strokovnjaki opravljajo v svojih vsakodnevnih dejavnostih. Kot primer lahko navedemo obsežne posledice UI pri analizi podatkov in napovedovanju na področjih, kot so finance in trženje, kjer je sposobnost hitrega obdelovanja velikih količin podatkov prednost. UI bi lahko bila tudi koristno orodje v zdravstvu kot pomoč pri medicinskih diagnozah, priporočilih za zdravljenje, kliničnih praksah in biomedicinskih aplikacijah (Yu et al. 2018). Enako velja za izobraževanje, kjer UI lahko izboljša izkušnjo učenja z vplivanjem na učne prakse, učiteljsko sodelovanje ter z revolucionarnimi procesi, povezanimi z vključevanjem tehnologije v življenje učečih se (Roll & Wylie 2016).
UI bi lahko imela tudi pomemben vpliv na razvoj delovnih mest v več sektorjih z vključitvijo elementa interakcije med ljudmi in stroji. Po poročilu o prihodnosti delovnih mest (Svetovni gospodarski forum (World Economic Forum 2023b)) bo več kot 75% podjetij v naslednjih petih letih poskušalo sprejeti tehnologije, povezane z velikimi podatki, računalništvom v oblaku in funkcijami UI. Razvoj teh novih tehnologij bo nedvomno spremenil naravo trga dela, vendar to ne pomeni nujno manj delovnih mest. Svetovni gospodarski forum (2023a) je prepoznal vsaj štiri skupine novih vlog na katere bi lahko pozitivno vplival razvoj UI:
modeli in spodbude inženirjev UI (AI model and prompt engineers);
ustvarjalci vsebin UI (AI content creators);
kuratorji in trenerji podatkov (Data curators and trainers);
strokovnjaki za etiko in upravljanje (Ethics and governance specialists).
Dodati je treba, da lahko spretnosti, povezane z umetno inteligenco, predstavljajo močan vir v javnem sektorju, saj je digitalna transformacija proces, ki vpliva tudi na javno upravo; zato bi lahko prišlo do naraščajoče potrebe po strokovnjakih, ki lahko združijo znanje digitalnega sveta s sposobnostmi na področju družbeno-organskih in politično-upravnih področij.
Do zdaj smo govorili o prihodnosti, toda kakšno je trenutno stanje? Koliko prostih delovnih mest je trenutno na voljo v zahodnih državah? Nedavna delovna študija OECD (Borgonovi et al. 2023) so analizirali spletne oglase za delovna mesta v 14 državah OECD, pri čemer so ugotovili, da predstavljajo delovna mesta na področju umetne inteligence še vedno majhen odstotek vseh objavljenih prostih delovnih mest, vendar z opaznim povečanjem med letoma 2019 in 2022. Povpraševanje po delovnih mestih, povezanih z umetno inteligenco, je močno koncentrirano v določenih sektorjih, kot so informacijska tehnologija in profesionalne storitve, in najbolj iskane spretnosti so povezane s strojnim učenjem.
Vrhunske delodajalce na področju umetne inteligence ne zanimajo le tehnične spretnosti, ampak tudi zaposlovanje strokovnjakov s sposobnostmi vodenja, upravljanja in reševanja problemov (OECD 2023). Analitiki politik OECD (OECD 2022) so poudarili, da bodo s širšo uporabo umetne inteligence v družbi in delovnem okolju družbeno-čustvene spretnosti ključne na prihodnjih trgih dela. Pravzaprav postajajo kritično razmišljanje, reševanje problemov, prilagodljivost in učinkovita komunikacija vse bolj pomembni. Mehke spretnosti dodatno dopolnjujejo digitalne spretnosti in omogočajo posameznikom navigacijo po kompleksnih, vedno spreminjajočih se delovnih okoljih. Z združevanjem digitalnih in mehkih spretnosti lahko posamezniki postanejo celoviti strokovnjaki, pripravljeni soočiti se s izzivi in priložnostmi, ki jih prinaša umetna inteligenca.
Priprava na prihodnost
Razvoj umetne inteligence ni nepredviden dogodek, in politiki bi morali imeti čas in orodja za navigacijo skozi te spremembe, da bi omilili morebitne negativne posledice v smislu izginjanja delovnih mest. Potreba po ukrepanju implicitno zahtevajo ljudje v državah OECD, ki pravijo, da jih skrbi razvoj umetne inteligence v naslednjih dveh desetletjih (OECD 2023a).
Prvi problem, ki ga je treba upoštevati, je, da so nizko kvalificirani delavci tisti, ki so zaposleni v bolj ogroženih poklicih zaradi avtomatizacije. To je tesno povezano z vsebino spletnega dnevnika EPALE (Vergolini 2023) o spremembah potreb po spretnostih, in predlog, da se osredotočimo na vseživljenjsko učenje z vzpodbudami za delavce in delodajalce, še vedno velja. Če postanemo malo bolj specifični, mora prvi korak potekati prek "tradicionalnega izobraževanja", kjer univerze ponujajo vse več dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov s področja podatkovne znanosti z interdisciplinarnim pristopom.
Očitno univerzitetni programi niso zasnovani za odrasle, ki potrebujejo prekvalifikacijo in nadgradnjo svojih spretnosti. Za njih obstajata vsaj še dve možnosti. Prva je povezana z "alternativnimi kvalifikacijami", ki jih opredeljujejo Kato in drugi (2020, 8) kot "kvalifikacije, ki jih relevantne nacionalne izobraževalne oblasti ne priznavajo kot samostojne formalne izobrazbene kvalifikacije". Te vključujejo akademske in poklicne certifikate ter digitalne značke in so znane tudi kot mikro-kvalifikacije. Svet Evropske unije je priporočil razvoj mikro-kvalifikacij kot orodja za podporo vseživljenjskemu učenju in zaposljivosti (OECD 2023b). Tečaji, ki ponujajo digitalne spretnosti (npr. analiza podatkov, programiranje, digitalni marketing, kibernetska varnost), so lahko na voljo prek spletnih platform, kar povečuje prilagodljivost in dostopnost. Te tečaje lahko organizirajo javne ustanove, podjetja za zaposlovanje in zasebna podjetja. Na primer, velika tehnološka podjetja (npr. Amazon, Google, IBM) so v ospredju pri organizaciji programov alternativnih kvalifikacij na področju umetne inteligence.
Druga možnost je uporaba odprtokodnih (prosto dostopnih) učnih virov, vključno s priročniki, forumi in dokumentacijo; v tem smislu lahko skupnosti, kot je GitHub, zelo koristijo tistim, ki želijo izboljšati svoje spretnosti na področju umetne inteligence. Vendar pa je ena glavnih omejitev tu ta, da mora udeleženec imeti že obstoječe znanje na višjih ravneh od osnovnega ali vstopnega nivoja.
Viri
Borgonovi, F., Calvino, F., Criscuolo, C., Samek, L., Seitz, H., Nania, J., Nitschke & O’Kane, L. (2023). Emerging trends in AI skill demand across 14 OECD countries. OECD Working Paper.
OECD (2022). Skills for the Digital Transition: Assessing Recent Trends Using Big Data. OECD Publishing, Paris.
OECD (2023a). OECD Skills Outlook 2023. Skills for a Resilient Green and Digital Transition. OECD Publishing, Paris.
OECD (2023b). Micro-credentials for lifelong learning and employability. Uses and possibilities. OECD Publishing, Paris.
Roll, I., & Wylie, R. (2016). Evolution and revolution in artificial intelligence in education. International Journal of Artificial Intelligence in Education, 26, 582-599
Vergolini, L. (2023). Changing skills needs: how can people become employable? EPALE blogpost.
World Economic Forum (2023a). Jobs of Tomorrow: Large Language Models and Jobs. White paper.
World Economic Forum (2023b). Future of Jobs Report. Insight report.
Yu, K. H., Beam, A. L., & Kohane, I. S. (2018). Artificial intelligence in healthcare. Nature biomedical engineering, 2(10), 719-731.
Avtorica prispevka je Loris Vergolini. V slovenščino ga je prevedla Špela Močilnikar, članica NSS EPALE Slovenija.
Komentar
Adapting and Thriving in the Age of Intelligence
The EPALE article discussed clearly highlights the radical transformation that Artificial Intelligence (AI) is driving in the labor market and education.
This digital transformation not only redefines existing job roles, but also creates new employment opportunities, underlining the importance of adapting our skills to this new technological reality.
The automation of repetitive tasks by AI, although it raises concerns about job security, also opens up a vast field of possibilities for roles that require advanced digital skills and a renewed focus on soft skills.
This dualism between displacement and job creation invites us to reflect on the importance of lifelong learning and adaptability as fundamental pillars for professional success in the digital age.
In addition, the emergence of microcredentials and alternative education offer flexible and accessible routes for continuous professional development, allowing individuals to remain relevant in their fields or explore new careers in a changing labor market.
These educational options are not only a response to the need for constant updating of technical skills, but also to the demand for socio-emotional skills critical to teamwork, effective communication and leadership in complex work environments.
However, the article also reminds us of the challenges inherent in this transition, particularly in terms of access and equity in education and employment. The need for policies and programs that ensure the inclusion of all individuals, regardless of their origin or educational level, is imperative to take full advantage of the opportunities that AI offers.
In conclusion, this analysis invites us to consider a holistic approach to the development of skills in the age of AI, one that balances technical mastery with the development of socio-emotional competencies, and that promotes continuous learning as a key strategy for adaptation and success in the future of work.
This approach will not only prepare workers for the challenges of tomorrow, but will also ensure that technology serves to expand opportunities and improve the quality of life of everyone.
What is the vision ?
AI is a topic which is featuring in every conference, meeting or even article I am coming across. However what is the vision for this tool (allow me to call it tool) ? Yesterday I had a discussion with a colleague. Are we creating a society of robots with no ability to think ? Will AI save time so that we can use time and resources elsewhere ? or are we going to keep doing the same things, but with AI doing the thinking instead of us ?
Great questions and wide topics!
Dear Ramon,
Thanks so much for your comment. You raise many key questions! I can already tell you that in 2024 at EPALE we will try to tackle them, with the help of experts, and involve our community in a discussion to share insights and experiences.
In the meanwhile, I'd like to point you at the 2023 EPALE Community Conference, where Claire Stark, from UNESCO, addressed some of these issues in her keynote speech. Here you can watch the recording of the whole first day of the Conference (including Stark's keynote speech) and here you can find an interview behind the scenes, where she dives deeper into these topics.
See you on EPALE! All the best
Sara - EPALE Moderator
Artificial intelligence…
Artificial intelligence tools can have a significant impact on communities, improving education systems, making learning more accessible, personalised and inclusive. To achieve this, however, it is essential that adult educators and teachers are competent in the ethical use of AI tools.
For example, in my course "AI tools for meaningful learning and training", I give educators the opportunity to apply strategies to help them select different tools, critically assess their suitability and use them ethically at different stages of the learning process - in the creation, delivery and evaluation of training. This approach not only supports the learning of specific tools, but also helps teachers and trainers to acquire truly modern digital skills and to be able to apply them in a flexible way.
In my course, I stress the importance of continuous professional development and active engagement with new tools and methods. I encourage teachers to remain versatile by constantly updating their toolbox with the latest technological tools and teaching methods. This approach, which I will emphasise throughout the training, involves constant reflection, frequent updating of teaching content and an open dialogue on the incorporation of new technologies. It ensures that educational methods remain up-to-date and relevant to the constantly evolving technological landscape. In turn, this not only contributes to the development of the individual, but also enriches the community, preparing an informed and competent population ready to face modern challenges.