Ta odprti izobraževalni vir (OER) vključuje članek (ki ga lahko preberete tukaj na platformi EPALE ali prenesete kot pdf), infografiko (ki jo lahko prenesete tukaj) in vprašalnik za oceno kompetenc.

1. poglavje Pregled globalnega napredka na področju učenja in izobraževanja odraslih in trajnostnega razvoja

Izobraževanje je temeljna človekova pravica, neprecenljivo javno dobro in nepogrešljivo orodje za izgradnjo mirnih, trajnostnih in pravičnejših družb. Učenje in izobraževanje odraslih (ALE) kot osrednji element vseživljenjskega učenja zajema vse oblike izobraževanja in učenja, katerih cilj je zagotoviti, da vsi odrasli sodelujejo znotraj svoje družbe in v svetu dela.

Učenje in izobraževanje odraslih (ALE) je naložba v upanje za prihodnost, enakopraven dostop do kakovostnega izobraževanja pa je eden od osrednjih ciljev Evropske unije, saj je izobraževanje bistvenega pomena za vitalnost evropske družbe in gospodarstva.

V današnjem svetu, kjer človeštvo trenutno izrablja naravo 1,75-krat hitreje kot se lahko ekosistemi našega planeta obnavljajo, kar povzroča nepopravljive okoljske spremembe na svetovni ravni, je nedvomno nujno, da preidemo na okoljsko trajnostno, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo, kar bo imelo znatne učinke na zaposlovanje in družbo. Vse te okoljske izzive je treba vključiti v učne procese prek programa Izobraževanje za trajnostni razvoj s poudarkom na ustvarjanju trajnostne prihodnosti, državljanskega in participativnega delovanja, ozaveščanju in razmisleku ter vplivanju na odločevalce.

Program Izobraževanje za trajnostni razvoj, kadar je namenjen odraslim, ima lahko različne oblike. Ponuja programe izobraževanja odraslih, ki posameznikom posredujejo spretnosti, znanje in kompetence za iskanje zaposlitve v podjetjih, ki so okolju prijaznejša. Promovirajo okolju prijaznejši način življenja in spodbujajo skupnosti k trajnejšemu upravljanju svojega lokalnega okolja. Gre za pomoč učečim se, da se s spodbujanjem aktivnega državljanstva, zdravja in osebnega počutja bolj zavedajo družbe, v kateri živijo. Poleg tega gre tudi za pomoč posameznikom pri sprejemanju trajnostnih odločitev v osebnem in poklicnem življenju.

Izobraževanje za trajnostni razvoj je trenutno pomembna tema politik mednarodnih organizacij (kot so Evropska unija in ZN / UNESCO) in v nacionalnem kontekstu. Organizacije civilne družbe in družbena gibanja v okviru politik, ki se izvajajo za Izobraževanje za trajnostni razvoj, izvajajo projekte in aktivnosti na področju trajnostnega razvoja v izobraževanju (vključno z izobraževanjem odraslih), ki z ozaveščanjem o vprašanjih in spodbujanjem k spremembam pomembno vplivajo na vedenje in stališča prebivalstva.

V zadnjih letih so bila razvita močna, integrirana orodja politike, ki bodo od zdaj do leta 2030 spodbudila napredek na področju učenja in izobraževanja odraslih (ALE). Naslednji seznam (ni izčrpen) zagotavlja poseben poudarek na najnovejših politikah na evropski in svetovni ravni, pri čemer se v splošnem osredotoča na vlogo izobraževanja, podrobneje na izobraževanje odraslih, za trajnostni razvoj.

• Evropski Zeleni dogovor, ki ga je decembra 2019 predlagala Evropska komisija, se nanaša na »spodbujanje izobraževanja in usposabljanja« z zagotavljanjem podpornih gradiv, olajšanjem izmenjave dobrih praks in ciljem priprave »evropskega okvira kompetenc za pomoč pri razvoju in ocenjevanju znanja, spretnosti in odnosa do podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja«. Tudi v skladu z Zelenim dogovorom sta za izkoriščanje prednosti ekološkega prehoda potrebna proaktivno prekvalificiranje in izpopolnjevanje v zelena delovna mesta ter prispevanje k zeleni rasti. Prehod na zeleno gospodarstvo zahteva spremembe v vseh sektorjih in poklicih, pri čemer morata imeti osnovno vlogo poklicno in strokovno izobraževanje ter izobraževanje odraslih. Oblikovalci politik morajo priznati pomen te vloge pri financiranju za oživitev gospodarstva.
• Cilj Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 je zagotoviti, da bodo do leta 2030 vsi udeleženci izobraževanj pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja. To med drugim vključuje temeljito izobraževanje za razvoj trajnostnega življenjskega sloga, človekovih pravic, enakosti spolov, spodbujanje kulture miru in nenasilja, globalno državljanstvo in spoštovanje kulturne raznolikosti ter prispevek kulture k trajnostnemu razvoju.
• Akcijski načrt za izobraževanje do leta 2030: načrt Izobraževanja za trajnostni razvoj do leta 2030 določa ukrepe na petih prednostnih področjih ukrepanja na področju politike, učnih okolij, zmogljivosti izobraževalcev, mladih in ukrepov na lokalni ravni, pri čemer poudarja ključno vlogo programa Izobraževanja za trajnostni razvoj pri uspešnem doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja (CTR) ter veliko individualno in družbeno preobrazbo, potrebno za obravnavanje ključnih izzivov trajnostnega razvoja. Teh 17 ciljev trajnostnega razvoja je nadalje pojasnjenih v nadaljevanju članka.
• Evropska agenda spretnosti je petletni načrt za pomoč posameznikom in podjetjem pri razvoju številčnejših ter boljših spretnosti. Zaradi zelo visokega odstotka nizko kvalificiranih odraslih v eni državi članici je njena nacionalna strategija spretnosti opozorila na potrebo po spodbujanju kulture izobraževanja odraslih ter izboljšanju udeležbe in skladnosti. Zato EU potrebuje spremembo paradigme na področju spretnosti, da bi okrepila trajnostno konkurenčnost, zagotovila socialno pravičnost in zgradila našo odpornost.
• Cilj uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za obnovo in odpornost je ublažiti gospodarski in družbeni vpliv pandemije koronavirusa in poskrbeti, da bodo evropska gospodarstva in družbe bolj trajnostna, odporna in bolje pripravljena na izzive in priložnosti zelenih in digitalnih prehodov. Instrument vključuje ukrepe za podporo digitalizacije ustanov za izobraževanje in usposabljanje (z naložbami v infrastrukturo IKT), vključno s poklicnim in strokovnim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih.
• Unescovo Priporočilo za učenje in izobraževanje odraslih (RALE): vsa tri področja učenja, opredeljena v Priporočilu za učenje in izobraževanje odraslih (2015) – pismenost, stalno izobraževanje in profesionalni razvoj ter aktivno državljanstvo – odražajo cilje trajnostnega razvoja.

Spodnji seznam vključuje pregled nekaterih politik, ki zagotavljajo okvir za izobraževanje odraslih na evropski in svetovni ravni:

• Delovno skupino ET 2020 o izobraževanju odraslih je leta 2020 ustanovila Evropska komisija in jo sestavljajo nacionalni strokovnjaki, predstavniki evropskih socialnih partnerjev in člani civilne družbe. Vse informacije v zvezi z delom in rezultati iz skupine so na voljo na platformi Epale poleg informacij o mreži nacionalnih koordinatorjev, ki spodbujajo izobraževanje odraslih v svojih državah, zagotavljajo svetovanje in podporo glede politike ter zbirajo in delijo najboljše prakse.
• Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027) opisuje vizijo Evropske komisije za visokokakovostno, vključujoče in dostopno digitalno izobraževanje v Evropi. Ta akcijski načrt bo podprl cilj agende spretnosti, in sicer zagotoviti, da bo do leta 2025 70 % mladih, starih med 16 in 74 let, imelo vsaj osnovne digitalne spretnosti. Novi akcijski načrt podpira tudi cilje nedavno sprejetega Predloga Komisije za Priporočilo Sveta o poklicnem in strokovnem izobraževanju na področju trajnostne konkurenčnosti, socialne pravičnosti in vzdržljivosti, ki se močno osredotočajo na digitalno preobrazbo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja.
• Sporočilo o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, objavljeno 30. septembra 2020, predstavlja ambiciozen pristop k uresničitvi EGP do leta 2025. Podrobno opisuje sredstva in mejnike za dosego ciljev EGP skupaj z državami članicami EU ter deležniki na področju izobraževanja in usposabljanja.
• Nova strateška agenda EU za obdobje 2019–2024, ki jo je Evropski svet sprejel 20. junija 2019, poudarja, da morajo države članice »okrepiti naložbe v spretnosti in izobraževanje ljudi, storiti več za spodbujanje podjetništva in inovacij ter povečati prizadevanja za raziskave, zlasti z obravnavanjem razdrobljenosti evropskih raziskav, razvoja in inovacij«.
• Namen Priporočila Poti izpopolnjevanja, sprejetih leta 2016, je pomagati odraslim pri pridobivanju minimalne ravni pismenosti, računskih in digitalnih spretnosti.
• Resolucija Evropskega sveta o prenovljeni evropski agendi za izobraževanje odraslih, sprejeta leta 2011, poudarja potrebo po znatnem povečanju udeležbe odraslih v formalnem, neformalnem in priložnostnem učenju, ne glede na to, ali pridobivajo spretnosti za delo, aktivno državljanstvo ali osebni razvoj in izpolnitev.
• Belémski akcijski načrt (BFA) je vodnik za globalni razvoj pismenosti odraslih in izobraževanja odraslih v okviru vseživljenjskega učenja.

Učenje in izobraževanje odraslih je treba obravnavati kot del celostnega, medsektorskega, trajnostnega razvoja, ki bo imel več koristi in trajen učinek. Vendar pa učenje in izobraževanje odraslih samo po sebi ne more rešiti vprašanj, kot so diskriminacija na trgu dela ali neenakost glede bruto dohodka. To pomeni, da se morajo deležniki naučiti, kako različne politike medsebojno delujejo, in razumeti, kako jih najbolje združiti za doseganje trajnega učinka.

 

2. poglavje Ponovni razmislek o učenju in izobraževanju odraslih glede na Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030

V nedavnem članku na spletni strani Evropskega združenja za izobraževanje odraslih (EAEA) je bilo navedeno, da je »izobraževanje odraslih gonilo medsebojnih povezav treh razsežnosti trajnostnega razvoja (gospodarskega, socialnega in okoljskega) in lahko prispeva k agendi ZN do leta 2030. Obstaja resnična potreba po izobraževanju za trajnostni razvoj, zlasti velik vpliv ima priložnostno izobraževanje.

Trendi izobraževanja odraslih v letu 2020, ki temeljijo na zadnjih poročilih iz držav (raziskava CEDEFOP z dne 10. 11. 2020), poudarjajo, da imajo cilji trajnostnega razvoja še naprej pomembno vlogo, saj so vse bolj povezani z lokalnimi in nacionalnimi političnimi okviri.

Izobraževanje za trajnostni razvoj omogoča ljudem, da spremenijo način razmišljanja in si prizadevajo za trajnostno prihodnost. Cilji za trajnostni razvoj, ki jih je sprejela svetovna skupnost za naslednjih 15 let, vključujejo izobraževanje za trajnostni razvoj. Od 17 ciljev trajnostnega razvoja predstavlja 4. cilj trajnostnega razvoja »Kakovostno izobraževanje: zakaj je pomembno« največji pomen za učenje in izobraževanje odraslih. Države poziva, naj »zagotovijo vključujoče in pravično kakovostno izobraževanje ter spodbujajo priložnosti vseživljenjskega učenja« za vse. 4. cilj trajnostnega razvoja vključuje sedem vsebinskih ciljev, od katerih je vsak podrobno opisan v Akcijskem načrtu za izobraževanje do leta 2030.

Kot je prikazano na sliki 1, se šest od desetih ciljev v okviru 4. cilja trajnostnega razvoja nanaša neposredno na učenje in izobraževanje odraslih (4.3, 4.4, 4.5, 4.6, 4.7, 4.c), medtem ko štirje od njih obravnavajo potrebe otrok.

Slika 1

Izobraževanje odraslih prispeva k doseganju vseh ciljev trajnostnega razvoja z oblikovanjem temeljev za spremembe na družbenem, političnem, gospodarskem, ekološkem in kulturnem področju. Na primer, za bolj trajnostno kmetijstvo (2. cilj trajnostnega razvoja) so potrebni usmerjeni izobraževalni ukrepi na strani proizvajalcev in potrošnikov, da bi pridobili boljše razumevanje ekosistemov in njihovo izboljšanje ali zaščito s kmetijskimi metodami in potrošniškim vedenjem. Evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI) predstavlja digitalne tehnologije ponudnikom kmetijskih rešitev, kot so daljinsko merjenje pogojev tal, boljše gospodarjenje z vodami ter spremljanje živine in pridelkov z učnimi orodji na njihovi spletni strani.

Za zagotavljanje zdravega življenja(3. cilj trajnostnega razvoja) so potrebni tudi programi pismenosti, zlasti ko gre za preprečevanje bolezni. Pred kratkim je bil sprejet strateški akcijski načrt Strateški akcijski načrt Sveta Evrope za človekove pravice in tehnologije v biomedii(2020–2025), namenjen varstvu človekovega dostojanstva, človekovih pravic in svoboščin posameznika glede uporabe biologije in medicine. Leta 2020 je bilo objavljeno prvo poročilo o napredku pobude Globalni akcijski načrt za zdravo življenje in blaginjo vseh ljudi (Global Action Plan for Healthy Lives and Well-being for All).

Še eden izmed ciljev trajnostnega razvoja, ki je pomemben za učenje in izobraževanje odraslih, je 10. cilj trajnostnega razvoja, »zmanjšanje neenakosti znotraj držav in med njimi«, ki poziva k učinkovitemu sodelovanju med skupnostmi na način, ki je koristen za vse. Zato je lahko izobraževanje odraslih, ki temelji na skupnosti, medij, prek katerega se lahko migranti in domačini združijo v odprtem okolju brez hierarhije in kakršnih koli predsodkov. Primer tega je šola za odrasle La Verneda v Barceloni, šola skupnosti, ki je po naravi medkulturna in pravična. Ta šola je zdaj postala glavna stična točka med domačini in migranti s skupnim prostorom, v katerem se lahko obe skupini učita druga od druge.

V zadnjih petih letih razpoložljivih podatkov je EU dosegla napredek pri skoraj vseh 17 ciljih trajnostnega razvoja, vključno s 4. ciljem trajnostnega razvoja. Žal je udeležba odraslih pri izobraževanju kot podkazalnik 4. cilja trajnostnega razvoja zabeležila nezadosten napredek pri doseganju ciljev EU. V skladu s četrtim poročilom organizacije UNESCO, Globalno poročilo o učenju in izobraževanju odraslih, skoraj v tretjini držav manj kot 5 % odraslih, starih 15 let in več, sodeluje v programih izobraževanja in učenja. V veliko primerih marginalizirane skupine ne sodelujejo v učenju in izobraževanju odraslih. Poleg tega se povečuje udeležba žensk v programih učenja in izobraževanja odraslih, vendar pa se manj vključujejo v programe za profesionalni razvoj. To vzbuja skrb glede njihove udeležbe na trgu dela. Države članice in mednarodna skupnost morajo zato storiti več za povečanje udeležbe odraslih, vlagati več sredstev in razviti učinkovite politike, ki temeljijo na najboljši praksi z vsega sveta, zlasti pri doseganju najmanj razvitih držav. Prav zaradi tega je cilj 4.3 (oglejte si sliko 1 zgoraj) pomemben, saj so za doseganje vseh ciljev programa 4. cilja trajnostnega razvoja – Agenda za izobraževanje do leta 2030 pomembni izobraževalci, ki se osredotočajo na pomembno prispevanje k izboljšanju učnih rezultatov udeležencev izobraževanj ob podpori šolskih vodstvenih delavcev, vladnih organov in skupnosti. Do leta 2030 je za doseganje univerzalne osnovne izobrazbe potrebnih 3,2 milijona več učiteljev, za doseganje splošnega nižjega srednješolskega izobraževanja pa bo potrebnih še dodatnih 5,1 milijona. To rast števila učiteljev bo mogoče opaziti tudi v sektorju izobraževanja odraslih.

Za uspešno doseganje 17 ciljev trajnostnega razvoja za reševanje družbenih in okoljskih vprašanj je potreben pristop, ki temelji na modelu vseživljenjskega učenja. Posebna pozornost je bila na ravni izobraževanja odraslih namenjena izboljšanju temeljnih kompetenc, vlaganju v učenje jezikov ter izboljšanju digitalnih in podjetniških kompetenc, hkrati pa spodbujanju več mladih k sodelovanju pri karierah, povezanih z znanostjo (Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje). Nekatera vprašanja se lahko pojavijo glede ustreznosti poudarka na digitalnih znanjih in spretnostih pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Vendar ima uporaba digitalnih tehnologij ključno vlogo pri doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora, saj so močni spodbujevalci zelenega gospodarskega prehoda, vključno s prehodom na krožno gospodarstvo in razogljičenjem energije, prometa, gradbeništva, kmetijstva ter vseh drugih industrij in sektorjev. Trenutno v skladu s Politiko izobraževanja in usposabljanja za leto 2020 eden od štirih evropskih odraslih nima osnovnih znanj IKT; digitalni učni material je še vedno slabo dostopen v številnih jezikih in je potreben za izboljšanje dostopa do interneta in mobilnih naprav, odrasli udeleženci izobraževanj in usposabljanj pa potrebujejo tudi boljše digitalne medije. Za oživitev gospodarstva v prihodnjih letih zaradi posledic krize COVID-19 je zelo pomembno, da se evropske delavce in iskalce zaposlitve opremi z digitalnimi znanji in spretnostmi, kot so prilagodljivost, komunikacijske sposobnosti in sposobnosti sodelovanja, reševanje problemov, kritično razmišljanje, ustvarjalnost, podjetništvo in pripravljenost na učenje. Ključnega pomena je, da se izobraževanje odraslih osredotoči na te spretnosti. Ker igra poklicno tehniško in strokovno izobraževanje (PTSI) ključno vlogo v scenariju vseživljenjskega učenja, je zelo pomembno upoštevati hitre spremembe v tehnologiji, tako na delovnem mestu kot v vsakdanjem življenju. Zato je za izobraževalce PTSI nujno, da razvijejo lastne digitalne spretnosti in jih nadgrajujejo. Pandemija COVID-19 je spremenila svet dela ter področje učenja in razvoja ter ustvarila veliko izzivov za posameznike, delodajalce in delavce. Odprt dostop do virov za upravitelje in oblikovalce politik PTSI, ki ga ponuja Mednarodna organizacija dela, je na voljo tukaj.

Ukrepi in pobude, sprejeti na evropski ravni, izboljšujejo naše razumevanje, kako se odzvati na izzive na področju izobraževanja odraslih. Zagotavljajo lahko tudi podporo institucijam in posameznikom ter omogočajo boljšo izmenjavo znanja in izkušenj med državami. Nekateri pomembni primeri projektov, ki podpirajo spremembe pristopov k razvoju kompetenc, so:

Instrument zelenega PREHODA podpira mednarodno sodelovanje EU z zagotavljanjem tehnične pomoči, pri kateri se lahko dobra volja ali navdušenje za inovacije dopolnijo z dodatnim operativnim znanjem in drugimi zmogljivostmi. Instrument zagotavlja usposabljanje in izobraževalne dogodke za pomoč osebju Evropske komisije (tako na sedežu kot v delegacijah) in mednarodnim partnerjem ter ustvarja namenska orodja, ki prispevajo k razširjanju znanja.

Projekt Know your lifestyle – Introducing Sustainable Consumption in 2nd-chance education je financiran s podporo Evropske komisije v okviru programa EuropAid. Cilj projekta je ustvariti inovativen pedagoški pristop za razpravo o trajnostni potrošnji in globalizaciji z udeleženci izobraževanj, ki so dobili drugo priložnost, ter vzpostaviti močno tematsko mrežo o izobraževanju o razvoju med centri za izobraževanje odraslih in nevladnimi organizacijami.

Projekt CYCLE: vseživljenjsko učenje za kompetence na področju krožnega gospodarstva, ki se financira iz programa ES Erasmus+, je ustvaril vrsto orodij za podporo uvajanju spretnosti krožnega gospodarstva v izobraževanju odraslih, kar prispeva k ustvarjanju učne poti za učitelje.

Greencomp: taking green skills one step further, je projekt, ki so ga razvili EfVET, EARLALL in EAEA, in je namenjen podpiranju razvoja evropskega okvira zelenih kompetenc. Zahvaljujemo se vsem udeležencem in govornikom.

Projekt Fields, ki se financira v okviru programa Erasmus+, vključuje 29 partnerskih organizacij iz več držav EU ter obravnava sedanje in prihodnje potrebe po spretnostih za trajnost, digitalizacijo in biogospodarstvo v kmetijstvu: Evropska agenda spretnosti in strategija Podatkovna zbirka projektov zagotavlja najsodobnejše informacije o evropskih projektih v zvezi s kmetijstvom, gozdarstvom in sorodnimi sektorji (biogospodarstvo, digitalizacija, mehke veščine in trajnost).

 

Namen projekta MYSEA – Mediterranean Youth, NEETs and Women advancing Skills, Employment and Awareness in the Blue and Green Economy je izboljšanje zaposljivosti mladih (starih od 18 do 24 let), žensk (vseh starosti) in nezaposlenih (starih do 30 let) v kmetijsko-živilski industriji ter industriji ravnanja z odpadki preko razvoja usposabljanja, osredotočena na oba sektorja. Poleg tega je namen projekta okrepiti lokalno upravljanje in koalicije sektorskih spretnosti med gospodarskimi akterji ter institucijami poklicnega tehniškega in strokovnega izobraževanja (PTSI) za uskladitev učnih načrtov s potrebami sektorja.

Projekt BILT, ki ga izvajata UNESCO in UNEVOC, zagotavlja institucijam PTSI platformo za raziskovanje in podporo v procesu identifikacije ter izvajanja novih kvalifikacij in kompetenc z ekosistemskim pristopom. Projekt prispeva k opredelitvi novih kvalifikacij in kompetenc, usmerjenih v prihodnost, za ustrezne kariere na področju PTSI, pri čemer je posebna pozornost posvečena tematskim področjem digitalizacije, okoljskega ozaveščanja, podjetništva in migracij, ob upoštevanju potreb trga dela ter gospodarskega in socialno-političnega razvoja.

Spretnosti za projekt zelenega gospodarstva, vrsta poročil držav, ki so jih razvili znotraj raziskave CEDEFOP, da bi proučili pričakovani učinek politik na področju okolja in podnebnih sprememb na prihodnje povpraševanje po spretnostih znotraj sektorjev in med njimi ter zagotovili vpogled v učinkovite politike in pobude na področju usposabljanja in izobraževanja.

Open Learning Campus (OLC), ki ga je razvila Skupina Svetovne banke kot destinacijo za razvojno učenje, ki bo gradilo vodstvene in tehnične sposobnosti vseh razvojnih deležnikov – partnerjev, izvajalcev, oblikovalcev politik, osebja in javnosti po vsem svetu.

Cilj projekta Razvoj spretnosti za zeleno gospodarstvo II (SD4GE II), ki ga izvaja nemško zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (BMZ), je ustvariti trajnostno podlago za sodelovanje med javnimi in zasebnimi deležniki. Čeprav je vzpostavljen v Južni Afriki, je lahko zanimiv model za replikacijo.

Organizacija UNESCO je razvila še eno orodje za dopolnitev načrta izobraževanja za trajnostni razvoj do leta 2030 za zagotavljanje razvijajočega se sklopa izbranih sredstev za podporo državam članicam, regionalnim in globalnim deležnikom pri razvoju dejavnosti na petih prednostnih področjih ukrepanja: napredek politike,, preoblikovanje učnih okolij, krepitev zmogljivosti izobraževalcev, opolnomočenje in mobilizacija mladih ter spodbujanje aktivnosti na lokalni ravni.

Poleg tega je organizacija UNESCO razvila priročnik, ki bo izobraževalcem in izvajalcem PTSI pomagal izboljšati razumevanje in izvajanje programa izobraževanja za trajnostni razvoj z uporabo pristopa celotne institucije za prehod na bolj zelene institucije.

3. poglavje Učenje in izobraževanje odraslih s poudarkom na zelenih delovnih mestih in poklicih: Vključevanje trajnosti v PTSI

»Vse bolj se sprašujemo, ali je to, kar se ljudje učijo, resnično pomembno za njihovo življenje, in če to, kar se naučijo, pomaga zagotoviti preživetje našega planeta. Izobraževanje za trajnostni razvoj lahko zagotovi znanje, zavest in ukrepe, ki ljudem omogočajo, da se preoblikujejo ter s tem preoblikujejo družbe.« (Stefania Giannini, pomočnica generalnega direktorja za izobraževanje, UNESCO).

Vloga izobraževanja pri spodbujanju trajnostnega razvoja je poudarjena v 36. poglavju Agende 21: Spodbujanje izobraževanja, ozaveščanja javnosti in usposabljanja. PTSI ima tukaj dvojno funkcijo. Prvič, usposabljanje »bi moralo biti osredotočeno na delo, da bi zapolnili vrzeli v znanju in spretnostih, s čimer bi posamezniki lažje našli zaposlitev«. Druga naloga je spodbujanje kompetenc, ki so potrebne za trajnostni razvoj. To jasno kaže, da vključevanja trajnosti v PTSI ni mogoče omejiti na posamezne poklicne predmete ali poklice. V središču poklicnega usposabljanja osebe je usposabljanje za kompetence glede trajnosti, razvoj teh veščin pa je cilj poklicnega izobraževanja.

Preoblikovanje gospodarstva in družbe v skladu s konceptom trajnostnega razvoja je možno le, če ljudje sprejmejo vrednote in stališča te ideje ter če imajo potrebna znanja in spretnosti, ki jih lahko uporabljajo v praksi. S tega vidika ni presenetljivo, da ima izobraževanje na splošno in zlasti PTSI pomembno vlogo v tem procesu preoblikovanja. Vendar je v tej razpravi opazno, da so ti koncepti pretirani zaradi zahtev do te mere, da izvajanje združljivih ukrepov usposabljanja ali izobraževanja ni mogoče. To je lahko posledica dejstva, da se koncepti ne izvajajo v zadostni meri in ostajajo nejasni (npr. Kaj pomenijo zelene veščine?).

V Evropi s 26 milijoni registriranih brezposelnih ima zeleni sektor ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest in zagotoviti moramo, da bo Evropa lahko v celoti izkoristila svoje prednosti. Razumevanje zelenih delovnih mest se med posameznimi državami razlikuje. Na koncu bodo morale države sestaviti svoje nacionalne opredelitve in določiti pragove za prakse, ki se štejejo za zelene ali ne-zelene. V vsakem primeru je ključna prednostna naloga za zeleno gospodarstvo boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja ter odprava njihovih negativnih vplivov na okolje, gospodarstvo in družbo. Prehod na zeleno gospodarstvo je bistveno odvisen od usklajevanja in skladnosti politik.

V skladu z dokumentom World Employment and Social Outlook 2018 lahko spremembe v proizvodnji in uporabi virov pripomorejo k ustvarjanju približno 18 milijonov delovnih mest v celotnem svetovnem gospodarstvu. Te spremembe vključujejo prehod na zelena delovna mesta, ki temeljijo na obnovljivih virih energije in večji učinkovitosti, stavbnih in gradbenih storitvah, okoljskem blagu in storitvah, vključno z upravljanjem z vodo in odpadki itd.

Glavni profili poklicev za zelena delovna mesta so bili predstavljeni v Poročilu o spretnostih za bolj zeleno prihodnost, objavi Mednarodne organizacije dela in si jih lahko ogledate na sliki 2.

Slika 2

V procesu zelenega razvoja našega sedanjega in prihodnjega življenja mora imeti izobraževanje pomembno vlogo. Zato moramo biti drzni in ambiciozni ter se bolj kot kdaj koli prej zavedati, kako pomembno je imeti sposobne in pripravljene odrasle, ki imajo potrebne spretnosti, znanja in okoljsko ozaveščenost.

 

4. poglavje Učenje za prihodnost: Kompetence na področju izobraževanja za trajnostni razvoj

Da bi se preusmerili v trajnostno prihodnost, moramo znova razmisliti o tem, kaj, kje in kako se lahko naučimo razvijati znanje, spretnosti, vrednote in stališča, ki nam vsem omogočajo sprejemanje premišljenih odločitev ter individualnih in kolektivnih ukrepov na lokalni, nacionalni in svetovni ravni. Tudi odrasli in mladi potrebujejo ustrezen nabor znanj in spretnosti ter kompetenc za ohranjanje trenutnih življenjskih standardov, za podporo višjih stopenj zaposlitve ter spodbujanje socialne kohezije za družbo in svet dela v prihodnosti. Spodbujanje razvoja kompetenc je eden od ciljev vizije o evropskem izobraževalnem prostoru, ki bi lahko »izkoristil celoten potencial izobraževanja in kulture kot gonilne sile za delovna mesta, socialno pravičnost, aktivno državljanstvo ter sredstva za občutek evropske identitete v vsej njeni raznolikosti« (sporočilo Evropske komisije »Krepitev občutka evropske identitete prek izobraževanja in kulture«). Priporočilo o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, ki ga je leta 2018 sprejel Svet Evrope, opredeljuje kompetence kot kombinacijo znanja, spretnosti in odnosa, pri čemer:

a) je znanje sestavljeno iz dejstev in številk, konceptov, idej in teorij, ki so že vzpostavljene in podpirajo razumevanje določenega področja ali subjekta; b) spretnosti so opredeljene kot sposobnost in zmožnost izvajanja procesov in uporabe obstoječega znanja za doseganje rezultatov; c) odnosi opisujejo razpolaganje in miselne nabore za ukrepanje ali odzivanje na ideje, osebe ali situacije.

Navaja tudi, da so »ključne kompetence, opredeljene v tem referenčnem okviru, namenjene določitvi temeljev za doseganje enakovrednejših in bolj demokratičnih družb. Odzivajo se na potrebo po vključujoči in trajnostni rasti, družbeni koheziji in nadaljnjem razvoju demokratične kulture.« Ko se ponudniki izobraževanja odraslih posvetujejo glede oblikovanja programov v okviru vseživljenjskega učenja, je treba upoštevati vse te dejavnike in v celoti razumeti osem ključnih kompetenc, ki se odražajo v priporočilu:

• Kompetenca jezikovne pismenosti – sposobnost prepoznavanja, razumevanja, izražanja, ustvarjanja in interpretacije konceptov, občutkov, dejstev in mnenj v ustni in pisni obliki z uporabo vizualnih, zvočnih in digitalnih materialov v različnih disciplinah in kontekstih.
• Kompetenca večjezičnosti – sposobnost razumevanja, izražanja in interpretacije konceptov, misli, občutkov, dejstev in mnenj v ustni in pisni obliki (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) v ustreznih družbenih in kulturnih kontekstih glede na želje ali potrebe posameznika.
• Kompetenca matematične pismenosti ter usposobljenosti na področju znanosti, tehnologije in inženiringa – sposobnost razvoja in uporabe matematičnega razmišljanja in vpogleda za reševanje različnih problemov v vsakodnevnih situacijah.
• Digitalne kompetence – sposobnost odgovorne uporabe digitalnih tehnologij za učenje, delo in sodelovanje v družbi. Posamezniki bi morali razumeti, kako lahko digitalne tehnologije podpirajo komunikacijo, ustvarjalnost in inovativnost ter se zavedajo svojih priložnosti, omejitev, učinkov in tveganj.
• Osebna in družbena kompetenca ter kompetenca učenje učenja – sposobnost razmisleka o sebi, učinkovito upravljanje časa in informacij, konstruktivno sodelovanje z drugimi, ohranjanje odpornosti ter upravljanje lastnega učenja in kariere.
• Državljanska kompetenca – sposobnost in zmožnost vplivanja na priložnosti in ideje ter njihova preobrazba v vrednote za druge, tudi sposobnost učinkovitega komuniciranja in pogajanja z drugimi ter spopadanje z negotovostjo, dvoumnostjo in tveganjem v okviru premišljenih odločitev.
• Podjetniška kompetenca – sposobnost in zmožnost vplivanja na priložnosti in ideje ter njihova preobrazba v vrednote za druge, tudi sposobnost učinkovitega komuniciranja in pogajanja z drugimi ter spopadanje z negotovostjo, dvoumnostjo in tveganjem v okviru premišljenih odločitev.
• Kompetenca kulturne ozaveščenosti in izražanja – sposobnost razumevanja in spoštovanja, kako se ideje in pomen ustvarjalno izražajo in sporočajo v različnih kulturah ter skozi vrsto umetnosti in drugih oblik kulture.

Brez teh kompetenc odrasli ne bodo mogli uporabljati razpoložljive tehnologije in virov za zagotovitev pričakovanih koristi za okolje in gospodarske donose. Zato je zelo pomemben cilj Agende 2030 nadaljnji razvoj kompetenc izobraževalcev, da se bodo lahko vključili v izobraževanje za trajnostni razvoj in prispevali k preoblikovanju sistemov, znotraj katerih delujejo. Glavne kompetence za izobraževalce v izobraževanju za trajnostni razvoj so predstavljene v poročilu »Učenje za prihodnost: kompetence na področju izobraževanja za trajnostni razvoj« Mednarodne komisije za izobraževanje pri organizaciji UNESCO, kot je prikazano spodaj na sliki 3.

Slika 3

• UČITI SE, DA BI VEDELI se nanaša na razumevanje izzivov, s katerimi se sooča družba tako na lokalni kot svetovni ravni, ter na potencialno vlogo izobraževalcev in učečih se (izobraževalec razume ...). Na primer, trajnostni razvoj je ena od tem, ki so prisotne na platformi Learn Europe z vidika zasnove, osredotočene na uporabnika, ki ponuja dostopna in večnamenska orodja za spodbujanje formalnega in neformalnega učenja;
• UČENJE SKUPNEGA ŽIVLJENJA prispeva k razvoju partnerstev ter naklonjenosti k soodvisnosti, pluralizmu, medsebojnega razumevanja in miru (Izobraževalec sodeluje z drugimi na načine, ki ...). Na primer, spletna platforma Education for Climate Coalition, ki bo kmalu vzpostavljena, mobilizira skupnost za izobraževanje in usposabljanje k prizadevanju za doseganje podnebno nevtralne in trajnostne EU. Spletna platforma bo spodbujala izmenjavo znanja in izkušenj, povezala interesne skupine za izobraževanje ter spodbujala inovacije. Od 10. decembra 2020 do 31. januarja 2021 je Evropska komisija povabila izobraževalno skupnost iz celotne EU k izpolnjevanju ankete za izražanje zanimanja glede podpore delu koalicije pri uresničevanju podnebno nevtralne in trajnostne EU;
• UČITI SE, DA BI ZNALI NAREDITI se nanaša na razvoj praktičnih spretnosti in sposobnosti za ukrepanje v zvezi z izobraževanjem za trajnostni razvoj (Izobraževalec je sposoben ...). Na primer, reševanje problemov je za večino od nas vsakodnevna dejavnost, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne. Učenje in razumevanje procesa reševanja problemov in prepoznavanje vzorcev v problemih je vseživljenjska dejavnost in spretnost, ki se lahko uporablja tako v zasebnem kot poklicnem življenju. To je ena najbolj bistvenih spretnosti 21. stoletja, ki se je mora vsakdo naučiti. Evropska komisija je opredelila reševanje problemov ter sposobnost reševanja problemov in sodelovanja kot glavna kazalnika prečnih spretnosti, ki jih je treba pridobiti kot del ključnih kompetenc. V projektu Podpora mentaliteti reševanja težav v vseživljenjskem učenju za izobraževalce je na voljo veliko zanimivih orodij in metod ter dragocenih osnovnih informacij in scenarijev za reševanje problemov.
• UČITI SE BITI obravnava razvoj osebnih lastnosti in sposobnost za delovanje z večjo avtonomijo, boljšo presojo ter osebno odgovornostjo glede trajnostnega razvoja (Izobraževalec je nekdo, ki ...). Na primer, osebje PTSI potrebuje začetno pripravo, pa tudi stalno usposabljanje in profesionalni razvoj. Zato izobraževalci ostajajo ključni akterji pri spodbujanju prehoda udeležencev izobraževanj na trajnostni način življenja. Vodnik Zeleni razvoj tehničnega poklicnega in strokovnega izobraževanja lahko voditeljem in izvajalcem PTSI pomaga izboljšati razumevanje in izvajanje programa izobraževanja za trajnostni razvoj z uporabo pristopa celotne institucije k zelenemu prehodu njihovih institucij.

Nedvomno nepopravljive okoljske spremembe na svetovni ravni zahtevajo nujen prehod na okoljsko trajnostno, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo z znatnimi učinki na zaposlovanje in družbo. Te spremembe bodo možne le prek učenja in izobraževanja odraslih (ALE) kot gonilne sile v medsebojnih povezavah treh razsežnosti trajnostnega razvoja (gospodarskega, družbenega in okoljskega). Učenje in izobraževanje odraslih (ALE) ima ključno vlogo pri posredovanju potrebnih spretnosti posameznikom, ki jim bodo omogočile nenehen razvoj in ohranjanje konkurenčnosti na okolju prijaznejšem in trajnejšem trgu dela.

Literatura

• A new strategic Agenda for the EU for 2019 -2024 - https://www.consilium.europa.eu/media/39914/a-new-strategic-agenda-2019-2024.pdf
• Greening with jobs - https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---dcomm/---publ/documents/publication/wcms_628654.pdf
• Skills for a greener future - https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_emp/---ifp_skills/documents/publication/wcms_709121.pdf
• Recommendation on Adult Learning and Education, 2015 -- https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/‌pf0000245179
• Council Resolution on a renewed European agenda for Adult Learning - https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011G1220(01)&from=EN
• COUNCIL RECOMMENDATION of 19 December 2016 on Upskilling Pathways: New Opportunities for Adults - https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32016H1224(01)&from=EN
• Achieving the European Education Area by 2025 – Communication - https://ec.europa.eu/education/resources-and-tools/document-library/eea-communication-sept2020_en
• Education 2030: Incheon Declaration and Framework for Action for the implementation of Sustainable Development Goal 4 - http://uis.unesco.org/sites/default/files/documents/education-2030-incheon-framework-for-action-implementation-of-sdg4-2016-en_2.pdf
• Learning for the future. Competences in Education for Sustainable Development - https://unece.org/fileadmin/DAM/env/esd/ESD_Publications/Competences_Publication.pdf
• The Digital Education Action Plan (2021-2027) - https://ec.europa.eu/‌education‌/sites/‌default/files/document-library-docs/deap-factsheet-sept2020_en.pdf
• Rethinking Education. Towards a global common good? - https://unevoc.unesco.org/e-forum/RethinkingEducation.pdf
• Greening Technical and VET. A practical guide for institutions - https://unevoc.unesco.org/up/gtg.pdf
• EAEA background paper Adult Education and Sustainability - https://eaea.org/wp-content/uploads/2018/09/AE-and-sustainability_paper_final_9_2018.pdf
• Education and Training 2020. Improving Policy and Provision for Adult Learning in Europe - https://epale.ec.europa.eu/sites/default/files/wg_al_2015_final_report_final_.pdf
• National Action Plan for Agenda 21 -Chap. 36 - https://www.env.go.jp/en/earth/iec/agenda/agenda36.html

O avtorici

Aurelia Bahnaru ima doktorat iz ekonomije ter več kot 8 let izkušenj iz izobraževanja in usposabljanja na področju ravnanja z odpadki in krožnega gospodarstva. Kot predsednica združenja Association for Waste Recovery je uspešno oblikovala in usklajevala projekte na področju ravnanja z odpadki in opolnomočenja državljanov. Aurelia je razvila tudi reprezentativne študije na nacionalni ravni o lokalnih/institucionalnih strategijah ravnanja z odpadki, programih ravnanja z odpadki, usposabljanju na področju selektivnega zbiranja odpadkov in zelenem prehodu v PTSI. Je avtorica projekta e-Circular.org in urednica revije Moldovan Journal of Waste Management.

Kaj ste se naučili s tem odprtim virom?

Ocenite svoje kompetence s tem spletnim vprašalnikom!https://www.surveymonkey.com/r/epale_ALE_sustainability

Prenesite

 

Klikni tukaj za prenos tega odprtega izobraževalnega vira!

 

Za prenos infografike kliknite tukaj!