Prihodnost je digitalna, a vprašanje je, ali lahko digitalna orodja odpravijo vse težave pri izobraževanju odraslih. David Mallows je delil svoja razmišljanja o tem.

Danes ljudje veliko delamo na spletu, saj tam vzdržujemo stike s prijatelji, nakupujemo, spremljamo novice, gledamo televizijo in plačujemo davke ali račune. Po ulicah hodimo s telefoni v svojih rokah in si prizadevamo, da ne bi zamudili najnovejšega sporočila, posodobitve ali obvestila. Na kratko - radi imamo svoje telefone in tablice ter novo odkrito »popkovnico«, ki nas spaja s spletnim svetom, tj. Facebook, Instagram in Twitter. Všeč nam je ta svet nenehne stimulacije ter neomejenih možnosti in zdi se, da sprejemamo prazne obljube in iluzije, ki nam jih ponuja. Da, danes veliko delamo na spletu, zagotovo pa ne vsega. Še vedno uporabljamo predmete, se pogovarjamo z ljudmi kako drugače in še vedno obstajajo kraji brez internetne povezave. Živimo v realnem svetu fizičnih stvari, ki se jih lahko dotaknemo, in s katerimi in o katerih lahko govorimo.

Potencial in izzivi

Seveda bo izobraževanje odraslih preko spleta vedno bolj v ponudbi. To je lahko dobra stvar. Digitalizacija namreč omogoča fleksibilnost, enostavnejši dostop, bogastvo potencialnih multimedijskih virov in načine, kako odrasle motivirati za učenje. Vendar pa je bila uvedba tehnologij pri izobraževanju odraslih doslej počasna in dokazi (v nasprotju s splošnim prepričanjem) o njeni učinkovitosti so omejeni. Dokazi kažejo, da obstajajo težave v zvezi z razvojem osebja, pa tudi stroški (tako z orodjem kot infrastrukturo, ki je potrebna za najboljši nadzor nad njimi, ter z usposabljanjem osebja), ponekod pa tudi problem pomanjkljive povezljivosti.

Pogosto slišimo, da ima tehnologija potencial za preoblikovanje dostopa do učenja, premagovanja razdalj, fizičnega stanja in financiranja ter spreminjanja, kaj, kje, kdaj in kako lahko dostopamo do učenja. To je sicer res, a vprašanje je, ali bo do tega res prišlo. In če bo res tako, ali je taka sprememba navsezadnje sploh pomembna? Ali ne gre le za spremembo v mehanizmu izvajanja, brez resničnega vpliva na učenje, pri katerem sodelujemo? V osemdesetih letih je bila televizija na področju izobraževanja odlična transformacijska tehnologija - ko sem v devetdesetih letih začel poučevati, sta bila v kotu vsake učilnice televizor in video snemalnik, na katerih se je nabiral prah. Televizorje so kmalu zamenjali projektorji, povezani z osebnimi računalniki, ki so jih zamenjali omrežne naprave, na koncu pa celo storitve v oblaku in omrežne tablice (ali karkoli podobnega). Skratka, tehnologija se spreminja. Neinteraktivne bele table so bile denimo nekoč vroča novost, saj so iz učilnice izrinile pisanje s kredo po tabli in s tem nastanek belega prahu, tako da so cele generacije spoznale razliko med izsušenimi gobami za brisanje krede in trajnimi markerji (pa tudi posledicami uporabe napačnega orodja).

Digitalna orodja niso cilj, ampak sredstvo

Pri tem moramo razlikovati med učenjem uporabe digitalnih orodij in učenjem z uporabo digitalnih orodij. Prvo je bilo v zadnjem desetletju glavni vzrok za povečanje udeležbe pri izobraževanju odraslih. Vendar pa je v mnogih družbah vseprisotnost digitalnih orodij pomenila, da je učenje, kako jih uporabljati (digitalna kompetenca), na mnogih področjih manj pereča skrb. Čeprav nedvomno obstajajo skupine, ki so izključene iz digitalne revolucije zaradi pomanjkanja znanja na področju orodij IKT (in po možnosti pomanjkanja dostopa do teh orodij ter širokopasovnih povezav), je za vedno več ljudi uporaba digitalnih orodij del vsakdana. Zato bi moral biti cilj izvajalcev izobraževanj odraslih ne samo, da spodbujajo učenje z digitalnimi sredstvi, temveč da poskrbijo, da bo uporaba digitalnih orodij izboljšala učenje - ga dvignila na višjo raven, namesto da preprosto prenaša natisnjen izpis iz papirja v PowerPoint.

Digitalizacija in vključevanje

Ali je torej digitalno učenje samo še eno v vrsti tehnologij? Ali uvajanje digitalnega učenja v učilnico (in njegovo preoblikovanje načinov, kako izpeljati izobraževanje odraslih) predstavlja temeljni premik v izobraževanju odraslih? Ali od nas zahteva, da znova razmislimo o našem pristopu k učenju odraslih? O tem nisem ravno prepričan. 

Pričakovanja, motivacije, življenjski slogi in izkušnje mladih (bodoči odrasli učenci) se razlikujejo od tistih v moji generaciji (v 50. letih prejšnjega stoletja). To prinaša nove izzive ponudnikom izobraževanja pri zagotavljanju in ocenjevanju izobraževanj. Seveda pa ponuja tudi veliko možnosti za inovacije in naslavljanje nove generacije odraslih.

Uporaba tehnologije pri izobraževanju predstavlja ovire za nekatere skupine učencev. Tisti, za katere je najbolj verjetno, da bodo izključeni iz učenja, bodo skoraj zagotovo izločeni, če bo več ponudbe za izobraževanje odraslih na voljo na spletu. Ker se to zgodi, obstaja nevarnost, da bodo tisti, ki bi lahko imeli največ koristi od učenja, zaostali.

Naj povzamem...

Digitalna tehnologija je v izobraževanju odraslih že prisotna in bo tu tudi ostala (dokler seveda njena usoda ne bo sledila tisti, ki jo je doživel projektor) in prav je, da namenjamo čas in trud raziskovanju najboljših načinov izkoriščanja storitev izobraževanja odraslih. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je izobraževanje odraslih povezano z osebnim stikom, in da lahko le najboljši izobraževalci odraslih te stike vzpostavljajo in ohranjajo ter jih uporabljajo za podporo odraslim pri učenju.

Digitalno učenje bi moralo izboljšati učenje, ne pa da učenje preprosto nadaljujemo prek digitalnih sredstev. Raziskati moramo načine, s katerimi bi lahko vključili tehnologijo, s katero bi učencem omogočili aktivno sodelovanje z idejami in njihovimi vrstniki, izboljšali njihove učne izkušnje, povečali motivacijo in zagotovili učenje, ki jim predstavlja ali replicira načine, kako lahko odrasli dostopajo do informacij in komunicirajo med seboj zunaj učilnice.

David Mallows ima 30 let izkušenj s področja izobraževanja odraslih, kjer je delal kot učitelj, vodja usposabljanja učiteljev, direktor in raziskovalec. V preteklosti je delal kot direktor za raziskave pri Nacionalnem raziskovalno-razvojnem centru za pismenost in matematično pismenost odraslih (National Research and Development Centre for adult literacy and numeracy (NRDC)) na UCL Institute of Education v Londonu, trenutno pa zastopa Evropsko mrežo za temeljne spretnosti in EPALE kot tematski koordinator za življenjske spretnosti.