Konec leta 2020 se je izteklo sedemletno obdobje uresničevanja Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 (v nadaljevanju ReNPIO 2013–2020), ki jo je 24. oktobra 2013 sprejel Državni zbor RS. Bila je podlaga za načrtovanje razvoja izobraževanja odraslih v Sloveniji med letoma 2013 in 2020.

Ob izteku ReNPIO 2013–2020 je Andragoški center Slovenije (ACS) pripravil poročilo o njenem uresničevanju za celotno obdobje veljavnosti. Podlaga za to poročilo so bile Analiza uresničevanja ReNPIO v 2014–2016 ter opravljene analize o uresničevanju LPIO po posameznih letih: 2017, 2018, 2019 in 2020.
 

Da bi kar najbolj natančno predstavili rezultate analize uresničevanja ReNPIO 2013–2020, smo pripravili pet zapisov, v katerih bomo predstavili ReNPIO 2013–2020 in ključne mejnike predstavljenega obdobja, povzetek dosežkov pri uresničevanju ReNPIO 2013–2020, povzetek dosežkov pri uresničevanju dejavnosti, potrebnih za izvajanje izobraževanja odraslih, financiranje in problematiko osredotočenosti na Evropski socialni sklad (ESS) ter pomanjkljivosti in izzive.

Pomanjkljivosti in izzivi

ReNPIO 2013–2020 je naslovila vse ključne izzive na področju izobraževanja odraslih v obdobju veljavnosti nacionalnega programa. Kot ključne izzive v obdobju med leti 2013 in 2020 je izpostavila:

• problematiko udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju (VŽU) in izobraževanju odraslih (IO) s poudarkom na ranljivih ciljnih skupinah ter izrazit razkorak med udeležbo manj in bolje izobraženimi odraslimi;
• problematiko starajoče se družbe, nizko vključenost starejših odraslih v vseživljenjsko učenje in njihovo dejavno vključenost v družbo;
• vse ranljive ciljne skupine odraslih, njihove enake možnosti ter pravice do udeležbe v kakovostnem vseživljenjskem izobraževanju ter ustrezno in kakovostno podporo pred, med in po izobraževanju;
• hiter tehnološki razvoj informatizacije, novih tehnologij, digitalizacije, umetne inteligence, ki zahtevajo tudi dvig temeljnih zmožnosti in digitalnih kompetenc odraslih v povezavi z novimi poklicnimi kompetencami in spretnostmi;
• zavedanje klimatskih sprememb in prehoda na zeleno krožno gospodarstvo, povezano s trajnostnim razvojem, ter potrebe odraslih glede nadgradnje znanj, spretnosti in kompetenc na tem področju;
• ustrezno zakonsko ureditev izobraževanja odraslih ter ustrezno sistemsko financiranje javne službe na področju izobraževanja odraslih;
• pomanjkanje ustreznih raziskav, študij in evalvacij v izobraževanju odraslih, ki bi nadomestile oziroma dodatno podprle pomanjkljive statistične podatke na tem področju.

Analiza o uresničevanju ReNPIO 2013–2020 je jasno pokazala, katere izzive smo s postavljenimi kazalniki in operativnimi cilji po posameznih področjihdosegli, katerim smo se približali,  pri katerih pa smo bili neuspešni.

Statistični podatki in rezultati o udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju kažejo, da je bilo uresničevanje ReNPIO na tem področju najšibkejše. Doseženi rezultati so bili daleč pod postavljenimi vrednostmi kazalnikov.

Prvi kazalnik, ki smo ga postavili na področju udeležbe odraslih v VŽU:

Ciljne vrednosti tega kazalnika nismo dosegli, celo smo jo skoraj prepolovili. Še več, udeležba odraslih v VŽU po tem kazalniku latentno upada na letni ravni, in sicer: 2012 – 14,5 %, 2014 – 12,1 %, 2015 – 11,9 %, 2016 – 11,6 %, 2017 – 12 %, 2018 – 11,4 %, 2019 – 11,2 % in 2020 – 8,4 %. Stopnja udeležbe v VŽU v Sloveniji je v letu 2019 prvič padla pod povprečje Evropske unije.

Drugi kazalnik na področju vključenosti odrasli v VŽU in sicer:

Meritve tega kazalnika se izvajajo vsakih pet let. V obdobju veljavnosti ReNPIO je bil ta kazalnik merjen le enkrat, in sicer leta 2016. Takrat je bila izmerjena 46-odstotna udeležba odraslih v VŽU. Rezultati zadnjega merjenja (2016) tako kažejo, da smo cilj, ki smo si ga postavili za leto 2020, dosegli. Naslednje merjenje udeležbe je bilo v letu 2021. Rezultati bodo objavljeni v letu 2022.

Vendar rezultati po drugi strani kažejo zelo velike razlike pri udeležbi odraslih glede na stopnjo izobrazbe. V letu 2016 se je v povprečju EU učilo ali izobraževalo 2,8-krat več visoko izobraženih prebivalcev kot manj izobraženih, v Sloveniji pa je ta količnik kar 4,8 v korist visoko izobraženih. To je največji koeficient med vsemi primerljivimi državami. Upadanje udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju in nedoseganje ranljivih ciljnih skupin pri vključevanju v učenje in izobraževanje je temeljni problem in hkrati izziv v nadaljnjem razvoju sistema izobraževanja odraslih v Sloveniji. Potrebno bo podrobno analizirati vzroke, proučiti ovire in zastaviti ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja. To lahko dosežemo le z raziskavo, ki podrobneje preuči razloge za nižjo udeležbo v izobraževanju in poglobljeno evalvira udeležbe v VŽU.

Kljub razvoju temeljnih zmožnosti in kompetenc odraslih ter novih pristopov na področju podpornih dejavnosti statistični podatki in primerjalne analize ne kažejo bistvenega dviga temeljnih kompetenc in spretnosti odraslih na področju informacijske in digitalne pismenosti. Tudi na področju sonaravnega in tehnološkega razvoja v obliki krožnega gospodarstva, pametne specializacije in trajnostnega razvoja ni zaznati bistvenega napredka.

Pomemben premih pa se je zgodil na področju sistemskega urejanja izobraževanja odraslih. S sprejemom ZIO-1 je bil opreden javni interes na področju izobraževanja odraslih, ki se bo izvajal preko javne mreže javnih zavodov za izobraževanje odraslih. S tem se bo vsaj minimalna javna služba stabilno in dolgoročno financirala iz integralnega državnega proračuna. V prihodnjih letih je pred nami izziv udejanjanja javne službe v prakso.

Na področju razvoja in raziskav je obdobje uresničevanja nacionalnega programa zaznamovala raziskava PIAAC (Programme for the International Assessment of Adult Competences), ki je potekala pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Največja mednarodna raziskava je merila temeljne kompetence in spretnosti odraslih. Razvoj temeljnih kompetenc in spretnosti odraslih je postavila v prednostno razvojno-raziskovalno področje, z rezultati pa je odprla nove izzive razvoja v prihodnje.

V izobraževanju odraslih bodo v prihodnje potrebne nove raziskave. Poleg temeljnih kompetenc in spretnosti odraslih bosta udeležba odrasli v VŽU in IO prav gotovo v ospredju raziskovalnih izzivov.
 

Poleg zgoraj navedenega je analiza uresničevanja ReNPIO 2013–2020 pokazala še nekaj pomanjkljivosti, ki ostajajo aktualne tudi v prihodnje:

• Na sistemski ravni še ni prišlo do dogovora, kako celostno urediti vrednotenje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja odraslih.

• Še vedno je premalo pobud, aktivnosti in sredstev, namenjenih splošnemu neformalnemu učenju, ki ni neposredno povezano z zahtevami delovnih mest, ampak je namenjeno osebnostnemu razvoju in krepitvi socialnega kapitala (temeljne zmožnosti, poklicne kompetence).
• Še vedno premalo medresorskega povezovanja.
• Nujno potrebne temeljne in aplikativne raziskave niso bile izpeljane.
• Kontinuiteta izvajanja programov in dejavnosti je bila prekinjena v obdobju med staro in novo razvojno perspektivo.
• Status nekaterih ranljivih skupin ni zakonsko urejen (odrasli s posebnimi potrebami).

Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 30. redni seji obravnaval in soglasno sprejel novo Resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje od 2022 do 2030 (ReNPIO 2022–2030 ). Soglasna podpora dokumentu kaže politično voljo, da se opredeljene razvojne prioritete, operativni cilji in kazalniki z navedenim ukrepi, aktivnostmi in programi tudi uresničijo. 

Mag. Andrej Sotošek že več kot 35 let strokovno dela na področji izobraževanja odraslih. Deluje v različnih vlogah, in sicer kot učitelj, organizator izobraževanja, direktor javnega zavoda za izobraževanje odraslih, generalni sekretar Zveze ljudskih univerz Slovenije in zadnji trinajst let kot direktor ACS. Zadnje leto na ACS deluje kot strokovnjak za podporo in razvoj sistema izobraževanja odraslih.