Kaj je pokazala analiza uresničevanja ReNPIO 2013–2020? – 2. del
Konec leta 2020 se je izteklo sedemletno obdobje uresničevanja Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 (v nadaljevanju ReNPIO 2013–2020), ki jo je 24. oktobra 2013 sprejel Državni zbor RS. Bila je podlaga za načrtovanje razvoja izobraževanja odraslih v Sloveniji med letoma 2013 in 2020.
Ob izteku ReNPIO 2013–2020 je Andragoški center Slovenije (ACS) pripravil poročilo o njenem uresničevanju za celotno obdobje veljavnosti. Podlaga za to poročilo so bile Analiza uresničevanja ReNPIO v 2014–2016 ter opravljene analize o uresničevanju LPIO po posameznih letih: 2017, 2018, 2019 in 2020.
Da bi kar najbolj natančno predstavili rezultate analize uresničevanja ReNPIO 2013–2020, smo pripravili pet zapisov, v katerih bomo predstavili ReNPIO 2013–2020 in ključne mejnike predstavljenega obdobja, povzetek dosežkov pri uresničevanju ReNPIO 2013–2020, povzetek dosežkov pri uresničevanju dejavnosti potrebnih za izvajanje izobraževanja odraslih, financiranje in problematiko osredotočenosti na Evropski socialni sklad (ESS) ter pomanjkljivosti in izzive.
Doseganje ciljnih vrednosti krovnih kazalnikov
Nacionalni program je postavil dva krovna kazalnika o udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju (VŽU): udeležba v VŽU po Anketi o delovni sili (ADS) in udeležba v VŽU po Anketi o izobraževanju odraslih (AIO).
KROVNI KAZALNIK 1: UDELEŽBA V VSEŽIVLJENJSKEM UČENJU PO ANKETI O DELOVNI SILI
Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo s 14,5% v letu 2012 povečala na 19% v letu 2020 (merjeno z ADS, ki povprašuje po udeležbi v štirih tednih pred snemanjem).
Ciljne vrednosti tega kazalnika nismo dosegli. Še več, udeležba odraslih v VŽU po tem kazalniku latentno upada na letni ravni, in sicer: 2012 – 14,5 %, 2014 – 12,1 %, 2015 – 11,9 %, 2016 – 11,6 %, 2017 – 12 %, 2018 – 11,4 %, 2019 – 11,2 % in 2020 – 8,4 %. Stopnja udeležbe v VŽU v Sloveniji je leta 2019 prvič padla pod povprečje Evropske unije (EU).
Preglednica 1: Udeležba v vseživljenjskem učenju
Preglednica 2: Deleži udeleženih v vseživljenjskem učenju (po ADS) po starostnih razredih
Podatki kažejo, da se povečujejo razlike med udeležbo manj izobraženih in bolj izobraženih ter mlajših in starejših odraslih (Preglednica 3). Ranljivih ciljnih skupin nam ni uspelo ustrezno pritegniti v vseživljenjsko učenje (Preglednica 2).
Preglednica 3: Deleži udeleženih v vseživljenjskem učenju po izobrazbi
Podatki o uresničevanju tega kazalnika niso spodbudni, saj zelo zaostajamo za zastavljeno ciljno vrednostjo. Velik upad vrednosti deleža udeleženih v letu 2020 je sicer v veliki meri posledica omejitev v zvezi s pandemijo covid-19. Zagotovo pa to ni edini vzrok zniževanja stopnje udeležbe odraslih v VŽU. Žal nimamo ustreznih raziskav in evalvacij na tem področju, da bi lahko na podlagi rezultatov jasno opredelili vzroke za negativna gibanja.
KROVNI KAZALNIK 2: UDELEŽBA V VSEŽIVLJENJSKEM UČENJU PO ANKETI O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo s 36 % v letu 2012 povečala na 45 % v letu 2020 (merjeno z AIO, ki povprašuje po udeležbi v dvanajstih mesecih pred snemanjem).
Ta kazalnik je bil merjen v obdobju veljavnosti ReNPIO le leta 2016. V do zdaj izvedenih treh AIO so bili rezultati za Slovenijo: leta 2006 – 40 %, leta 2011 – 36 % in leta 2016 – 46 % udeleženih. Tako rezultati zadnjega merjenja (2016) kažejo, da smo cilj, ki smo si ga postavili za leto 2020, dosegli.
Vendar rezultati po drugi strani kažejo zelo velike razlike pri udeležbi odraslih glede na stopnjo izobrazbe. V letu 2016 se je v povprečju EU učilo ali izobraževalo 2,8-krat več visoko izobraženih prebivalcev kot manj izobraženih, v Sloveniji pa je ta količnik kar 4,8 v korist visoko izobraženih. To je največji koeficient med vsemi primerljivimi državami. (Podatke za Avstrijo, Dansko, Estonijo, EU, Italijo, Slovenijo in Švedsko si lahko ogledate tukaj.)
Preglednica 4: Deleži udeleženih v vseživljenjskem učenju po izobrazbi
So pa tudi pri tem kazalniku opazne precejšnje razlike v razčlenitvi podatkov o udeležbi v VŽU po starostnih skupinah.
Preglednica 5: Deleži udeleženih v vseživljenjskem učenju po starostnih razredih
Rezultati AIO v treh dozdajšnjih merjenjih so obširni in ne ponujajo prav veliko odgovorov. V Sloveniji, na primer, smo v letu 2007 za celotno populacijo med 25. in 64. letom dosegli 40-odstotno udeležbo, v letu 2011 samo 36-odstotno, v letu 2016 pa 46-odstotno. Za takšen precejšen upad med letoma 2007 in 2011 je po vsej verjetnosti kriva velika gospodarska in finančna kriza, ki se je začela leta 2008 (Preglednica 5; podatke za Avstrijo, Dansko, Estonijo, EU, Italijo, Slovenijo in Švedsko si lahko ogledate tukaj.).
Po podatkih ankete AIO za leto 2016 pa se je stanje v Sloveniji precej izboljšalo: delež udeleženih se je povečal pri vseh starostnih kategorijah, pri nekaterih t. i. zglednih državah pa se je celo zmanjšal (Danska, Estonija in celo Švedska).
Doseganje ciljev po prednostnih področjih
PRVO PREDNOSTNO PODROČJE: SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Splošno izobraževanje (mišljeno je neformalno izobraževanje) ne vodi v zaposlitev neposredno, je pa za delo potrebno. Prispeva k znanju, krepitvi temeljnih zmožnosti, pismenosti, opolnomočenju in aktivnemu državljanstvu. Posebnosti tega področja so prenosljivost med različnimi konteksti ter upoštevanje vrednot, potencialov in učnih strategij udeležencev.
Pri tem področju so ključne aktivnosti za razvoj in izvajanje:
- programov pismenosti in temeljnih zmožnosti odraslih,
- programov za manj izobražene, ranljive skupine in osipnike: Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O),
- javnoveljavnih programov splošnega neformalnega izobraževanja: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, tuji jeziki, Računalniška pismenost odraslih (RPO), Začetna integracija priseljencev (ZIP),
- organiziranega samostojnega učenja v središčih za samostojno učenje (SSU),
- borz znanja (BZ),
- skupnostnega učenja v študijskih krožkih (ŠK),
- medgeneracijskega učenja,
- vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (ITR) v izobraževanju odraslih.
OPERATIVNI CILJ
Delež odraslih v starosti od 25 do 64 let, vključenih v splošno izobraževanje, se bo s 5 % v letu 2011 povečal na 8 % v letu 2020.
S tem kazalnikom smo skušali ovrednotiti delež udeleženih v t. i. čistih oblikah in vsebinah splošnega neformalnega izobraževanja in usposabljanja, brez zakonsko predpisanih vsebin in brez šol vožnje, ki predstavljajo večinski delež v javnoveljavnih programih. Zaradi zelo pomanjkljivega merjenja in skopih objav Statističnega urada RS (SURS) je ocena tega kazalnika tvegana. Po izračunu, ki smo ga napravili v letu 2017, kjer smo na podlagi dosegljivih podatkov prišli do deleža 12,9, lahko ocenimo, da smo zastavljeno vrednost za ta kazalnik dosegli.
Iz Preglednice 9 je razvidno, da javnoveljavne programa za odrasle, ki ne dajejo javnoveljavne izobrazbe, izvajajo večinoma, kar 79-odstotno, ljudske univerze. Delež odraslih, vpisanih v te programe, se je do leta 2014/15 zvečeval. Leta 2015/16 je sledil drastičen upad vpisa – kar za 25 %. Sledilo je nihanje vpisa na letni ravni, ki je doseglo najnižje število vpisanih v letu 2019/20.
DRUGO PREDNOSTNO PODROČJE: IZOBRAŽEVANJE ZA DVIG IZOBRAZBENE RAVNI ODRASLIH
OPERATIVNI CILJI
Delež prebivalstva, starejšega od 15 let, z nedokončano osnovno šolo se bo s 4,4 % v letu 2011 zmanjšal na 2,2 % v letu 2020.
Delež odraslih, starih od 25 do 64 let, z dokončano srednjo strokovno izobrazbo, se bo s 57 % v letu 2011 povečal na 63 % v letu 2020.
Spodbujanje in sofinanciranje vpisa v višješolske programe strokovnega izobraževanja bo prispevalo k doseganju cilja o zviševanju deleža odraslih med 30. in 34. letom z dokončano terciarno izobrazbo.
Prvega cilja – zmanjševanje deleža odraslih z nedokončano osnovno šolo in doseganje vrednosti kazalnika na 2,2 % – nismo v celoti dosegli. Delež prebivalstva, starejšega od 15 let, z nedokončano osnovno šolo je še vedno nad ciljno vrednostjo. V letu 2020 je znašal 2,8 %. Se je pa delež odraslih v starostni skupini od 15 do 64 let spodbudno znižal pod ciljno vrednost in je znašal v letu 2020 le 1,3 %. Nominalno je ta delež velik, saj še vedno nima osnovnošolske izobrazbe 51.921 odraslih vseh starosti in 17.478 delovno aktivnih odraslih v starostni skupini od 15 do 64 let.
Preglednica 7: Udeleženci v Programu Osnovna šola za odrasle od 2012/13 do 2018/19
Podatki v Preglednici 7 nam kažejo, da se je vpis v Program Osnovna šola za odrasle (OŠO) ustalil nekaj nad 1.100 udeleženci na leto v drugi polovici obdobja veljavnosti nacionalnega programa. Vpis ni velik, če vemo, da v letu 2020 še vedno 51.921 odraslih nima osnovnošolske izobrazbe. Od tega pa nima osnovnošolske izobrazbe kar 39.896 odraslih starejših od 50 let, med njimi je veliko še vedno delovno aktivnih.
Drugi cilj – povečanje deleža odraslih v starostni skupini od 25 do 64 let z dokončano najmanj štiriletno srednjo strokovno šolo na 63 % v letu 2020 – smo dosegli. Delež odraslih z dokončano srednjo strokovno izobrazbo je znašal v letu 2020 63,4 %. Izstopata dve skupini, ki ne dosegata kazalnika in bosta v prihodnje morali biti deležni dodatne pozornosti in aktivnosti – moški in starejši od 50 let. Delež moških v celotni populaciji od 25 do 64 let z dokončano srednješolsko strokovno izobrazbo je le 57,2 % (Preglednica 8).
Iz Preglednice 9 pa razberemo, da v starostni skupini od 50 do 54 let ta kazalnik dosega 56,8 %, v starostni skupini od 55 do 59 let 52,2 % in v starostni skupini od 60 do 64 let le 44 %. Podatki kažejo, da je v letu 2020 63,4 % odraslih doseglo štiriletno srednješolsko izobrazbo. Takšna stopnja je bila dosežena predvsem zaradi žensk, saj jih je kar 70,2 % doseglo izobrazbo na ravni štiriletne srednje šole.
Preglednica 9: Prebivalci po starostnih kategorijah glede na štiriletno srednješolsko izobrazbo
Radi bi opozorili na problem odraslih, ki ne dosegajo izobrazbene ravni štiriletne srednje šole, zato smo v Preglednici 9 te deleže namenoma opremili tudi s številom prebivalcev, ki take izobrazbe niso dosegli. Vidimo torej, da ima kar 424.090 prebivalcev, starih od 25 do 64 let, dokončano manj kot štiriletno srednjo šolo.
Tretji cilj – dvig deleža odraslih z dokončano terciarno izobrazbo med 30. in 34. letom na 40 % – smo dosegli. Tako znaša ta delež v letu 2020 po EUROSTAT-u 46,9 %, po SURS-u pa 40,9 %. Značilno pa je, da je delež žensk s terciarno izobrazbo veliko večji kot pri moških.
Delež prebivalcev Slovenije, starih od 30 do 34 let, ki imajo dokončano terciarno izobrazbo, je visok in že nekoliko presega ciljno vrednost, predvsem zaradi visokega deleža terciarno izobraženih žensk. Zelo pomenljivo pa je, da je delež med ženskami v letu 2020, tako po podatkih EUROSTAT-a (+22,3 odstotne točke) kot SURS-a (+25,8 odstotne točke), precej večji kot pri moških. Pravo podlago za vrednotenje te razlike bi dobili, če bi primerjali zahtevnost delovnih mest, ki jih zasedajo bodisi moški bodisi ženske.
TRETJE PREDNOSTNO PODROČJE: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZA POTREBE TRGA DELA
OPERATIVNI CILJ
Polovica brezposelnih se bo v obdobju veljavnosti ReNPIO 2013–2020 skladno z Aktivno politiko zaposlovanja (APZ) vključila v programe za povečevanje zaposlitvenih zmožnosti.
Ciljne vrednosti nismo dosegli. Iz analize podatkov Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je razvidno, da je delež udeležencev po letih precej nihal. Delež brezposelnih oseb se je po letu 2013 zmanjšal, delež brezposelnih, udeleženih v programih APZ, pa je bil najmanjši v letih 2015 (19 %) in 2016 (20 %). To pa je obdobje tik pred začetkom porabe sredstev ESS v novi finančni perspektivi 2014–2022. Po tem obdobju se je udeležba v programih APZ povečala in je leta 2018 dosegla največjo vrednost – 40 %. V letu 2020 je sledilo zmanjšanje deleža udeleženih le na 29 %. Ta padec vrednosti je bil posledica omejitev, povezanih s pandemijo covida-19.
Preglednica11: Brezposelni, udeleženi v programih APZ
Razmere na trgu dela se zadnja leta v Sloveniji izboljšujejo. Zanje sta značilna razmeroma visoka gospodarska rast in socialna vključenost prebivalstva. A vzporedno z gospodarsko rastjo se kaže vedno večje pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile. To je po eni strani posledica demografskih sprememb, po drugi strani pa neskladja med znanjem in usposobljenostjo zaposlenih ter potrebami dela.
V naslednjem zapisu bomo predstavili povzetek dosežkov pri uresničevanju dejavnosti, potrebnih za izvajanje izobraževanja odraslih.
Mag. Andrej Sotošek že več kot 35 let strokovno dela na področji izobraževanja odraslih. Deluje v različnih vlogah, in sicer kot učitelj, organizator izobraževanja, direktor javnega zavoda za izobraževanje odraslih, generalni sekretar Zveze ljudskih univerz Slovenije in zadnji trinajst let kot direktor ACS. Zadnje leto na ACS deluje kot strokovnjak za podporo in razvoj sistema izobraževanja odraslih.
