Potreba po temeljnem izobraževanju odraslih je širom Evrope postala osrednja tema najkasneje takrat, ko so bili objavljeni rezultati PIAAC 2013.  Države članice EU ustvarjajo in stalno spreminjajo svoje tovrstne ponudbe.  Z namenom učinkovite uporabe javnih sredstev si politika zastavlja sledeča vprašanja: Kaj deluje v temeljnem izobraževanju? Kako morajo biti oblikovane ponudbe ali programi za temeljno izobraževanje, da bodo uspešni? Odgovori se nahajajo v več novih listinah.

Nova študija OECD prikazuje, kaj deluje

Delovni dokument OECD iz julija 2015, ki ga je sestavila Hendrickje Catriona Windisch, zagotavlja pregled nad tem, kaj deluje v dobrih ponudbah za temeljno izobraževanje.  Pregled najpomembnejšega:

• Motiviranje in povabilo: Motivacija in pobuda za obisk tečaja sta prva in morda tudi največja ovira. Sicer obstaja tudi veliko zunanjih spodbud za učenje - kot npr. migracija ali brezposelnost - in tudi osebne želje po učenju.  Osebe z manjšimi kompetencami pri računanju in branju pogosto precenjujejo svoje sposobnosti ali pa jih občutek sramu odvrača od obiska tečaja. Zaradi navedenega so potrebne kampanje ter aktivno ozaveščanje, poleg tega pa tudi informacije in vodenje, ki učenju tlakujejo pot.
• Zadostiti razlikam: Manj kvalificirani odrasli prihajajo iz različnih izhodiščnih položajev in so kot skupina heterogeni.  Enotne rešitve za njih ni. Mlade osipnice in osipniki ali migrantke in migranti, dolgotrajno brezposelni ali ponovne začetnice in začetniki imajo korist od specifičnih ponudb.
• Odstranjevanje ovir: Otroci potrebujejo varstvo, kraji tečajev morajo biti dobro dosegljivi in obisk tečaja ne sme povzročiti finančne izgube. Vse tovrstne podpore olajšujejo udeležbo in povečujejo uspeh programa.  Svetovanje ob začetku tečajev in med njihovim trajanjem je zato še posebej pomembno.
• Osip - ponovni začetek: Temeljnih spretnosti se ne da naučiti zgolj na tečajih, temveč poteka neformalno tudi pozneje. Temeljno izobraževanje je dolgoročni projekt. S stališča učencev so prekinitve pogosto smiselne. “Osipnice in osipniki” bi morali zato dobiti možnosti za “ponovni začetek” – torej za ponovni vstop. Za podporo faz samostojnega učenja priporoča avtorica tudi svetovanje glede učenja ter kombinirano učenje.
• Učenje v širšem kontekstu: Učenje je najboljše sredi življenja - v družini, na delovnem mestu ali v regionalni skupnosti.  Tudi “integrirano učenje”, vključenost temeljnega izobraževanja v ostale izobraževalne programe poteka uspešno.  Njihova skupna lastnost je ta, da nagovarjajo “od tečajev oddaljene” učence ter da ponujajo vsebine, ki so primerne za vsakdanjik.

Nadaljnje informacije:

• OECD delovni dokument 2015

http://www.oecd-ilibrary.org/education/adults-with-low-literacy-and-numeracy-skills_5jrxnjdd3r5k-en

• Evropski impulzi za temeljno izobraževanje v Avstriji

http://erwachsenenbildung.at/aktuell/nachrichten_details.php?nid=8175

Uredništvo, besedilo: CONEDU

Izvor slik: Evelyn Merz  / pixelio.de