V procesu uresničevanja Evropskega programa za učenje odraslih v Sloveniji (projekt EPUO) smo v obdobju 2020–2021 načrtovali šest forumov. Ubrali smo jih na družbeno-ekonomske izzive, ki so bili prvič predstavljeni na vidnem dogodku Evropske komisije – Forumu o prihodnosti učenja (2019, Bruselj).

Na forumih EPUO smo nameravali preučiti vlogo izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja pri vsakem od naštetih trendov in procesov. Zaradi covida-19 smo bili primorani vse dogodke prestaviti v leto 2021, kar je pomenilo precejšen organizacijski zalogaj. Po drugi strani pa so se pokazale nekatere prednosti. V večji meri smo vzpostavljali partnerstva, si porazdelili bremena ter na ta način razširili vsebine in poglede. Gostovali smo  mnoge prepoznavne govorce ter spoznali številne primere dobre prakse. Na vsak forum smo povabili strokovnjaka, praviloma družboslovca, zato da je v sklepnem delu konkretni izziv, znotraj njega pa učenje in izobraževanje, osmislil s humanističnega vidika.

Za vsak dogodek smo vzpostavili spletno stran ter na njej objavili videoposnetke celotnega dogajanja in posameznih nastopov. Forumi se ponašajo tudi z grafičnimi zarisi, izpisi iz klepetalnice, ki pričajo o živahni angažiranosti udeležencev, in drugimi viri. Od drugega foruma naprej smo v dogajanje vključili tolmačenje v slovenski znakovni jezik, pri forumih z mednarodno zasedbo (vsi razen prvega in petega) pa tudi prevajanje v slovenščino oziroma angleščino. Covid-19 je zaradi izvedb prek spleta omogočil večjo udeležbo, obenem pa trajno dostopnost posnetkov in drugih gradiv.

Relativno tesno zaporedje forumov EPUO je zelo jasno pokazalo, da ne gre za šest ločenih družbeno-ekonomskih izzivov, temveč da so ti med seboj prepleteni. Posledično so pri soočanju z njimi potrebni celostni pristopi. Vseživljenjsko učenje je pri tem nepogrešljivo!

V prispevku predstavljamo prve tri forume, o drugih treh pa lahko berete tukaj.

Učenje za vključujočo večkulturno družbo naj temelji na strpnosti in medsebojnem spoštovanju!

Prvi forum EPUO smo skupaj s  Platformo SLOGA (Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč) ter Slovensko filantropijo organizirali 20. januarja 2021 in z njim nagovorili problematiko migracij. V prvem programskem sklopu smo spoznali projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju) ter MINT (Mentorstvo za integracijo otrok migrantov iz tretjih držav), ki zadevata vključevanje priseljenskih oziroma begunskih otrok v slovenski izobraževalni sistem. 'Učenje je tudi zadeva srca in duše,' je v uvodu opozorila dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije  ter dobitnica priznanja ACS za promocijo učenja in znanja 2006.

V drugem sklopu smo sprva obudili spodbudna sporočila videa, ki je bil na temo priseljencev v projektu EPUO pripravljen že leta 2017. Nato so predavanju dr. Anite Jug Došler iz ACS na temo Od izobraževanja priseljencev do njihove socialne vključenosti v družbo in okolje sledile predstavitve številnih dejavnosti in projektov treh ljudskih univerz. Javni zavod Cene Štupar je svojo vključujočo vlogo prikazal skozi zgodbo o uspešni integraciji nekdanjega prosilca za mednarodno zaščito Hevidarja. Prav po zaslugi pozitivnega odnosa do učenja je danes zaposlen, samostojen in tik pred pridobitvijo slovenskega državljanstva. Predstavnika LU Velenje sta skupaj s priseljencem Rifetom odgovarjala na vprašanje: ‘Ali smo lahko ponosni, da so migranti s pomočjo vseživljenjskega učenja zgradili večkulturno mesto v Sloveniji, in kje je še prostor za izboljšave?’ Poslanstvo LU pri krepitvi podpornega okolja priseljencev je osvetlila tudi predstavnica AZM – LU z zgodbama dveh priseljencev.

Dr. Simona Zavratnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je med forumom komentirala posamezne vsebine ter oblikovala zaključna sporočila. Strinjali smo se, da vzajemno učenje, spoštovanje, rast – vse to poraja novo kulturo sožitja, ki je vključevalna, večkulturna in večgeneracijska. Predstavljene zgodbe so tudi dokazale ustreznost načela ‘nič za priseljence brez njih, temveč skupaj z njimi’ – v njihovo lastno ter širše dobro. 

Digitalni preobrazbi družbe se ni mogoče več izogniti – zajema vse generacije in vpliva na vsa področja našega življenja. 

Na drugem forumu EPUO – o digitalni preobrazbi družbe, njenih etičnih vidikih ter povezavi z vseživljenjskim učenjem – smo se 17. junija 2021 pogovarjali z vidnimi strokovnjaki in praktiki. Forum smo organizirali v sodelovanju s CMEPIUS, saj mu je sledila prva nacionalna spletna razprava EPALE 'v živo'.

Učimo se med drugim zato, da bomo digitalno spretni. To se je še kako pokazalo v času omejevanja na (pretežno) virtualno komuniciranje, ki nam ga je vsilil covid-19. Po začetnem šoku smo vsi dvignili raven svoje digitalne pismenosti, vendar je to šele začetek. Sodobna tehnologija namreč lahko podpira naše učenje (in druge vidike življenja) do neslutenih možnosti. Posebno vlogo pri tem ima umetna inteligenca. Takšno učenje je/bo veliko bolj prikrojeno sposobnostim in željam posameznika. Ta krepi ne le svoje digitalne, temveč številne druge spretnosti: komunikacijske, jezikovne, medkulturne, državljanske, timske ipd. Upravičeno se zato sprašujemo, kakšna je prihodnost in katere so priložnosti za sinergijo med človekom in tehnologijo?

Odgovore na ta vprašanja so prispevali Altheo Valentini, tematski koordinator EPALE pri Centralni podporni službi EPALE, mag. Mitja Jermol, nosilec UNESCO katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje, Institut Jožef Stefan, ter mag. Matej Veber, učitelj strokovnih predmetov na področju robotike in mehatronike na Šolskem centru Celje. Svoje poglede in izkušnje so si z nami delili tudi Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO ter predstavnik IRCAI, Brigita Kropušek Ranzinger, direktorica LU Velenje, ter dr. Luka Omladič iz Inštituta za aplikativno etiko, Ljubljana, bivši član UNESCO Svetovne komisije za etiko znanosti in tehnologije (COMEST).

Posrečeno izmenjevanje teoretičnih pogledov in povsem praktičnih izkušenj – oboje je dajalo slutiti velike potenciale – je nakazovalo, da je tudi ta problematika vseživljenjska in večgeneracijska ter da nosi s seboj vprašanje enakopravne vključenosti vseh. Zaostanek ranljivih ciljnih skupin, predvsem tistih z nizko stopnjo izobrazbe oziroma neustreznimi spretnostmi, se je v zadnjem času žal le še povečal, zato dostopnost zasluži posebno skrb.

Dr. Luka Omladič je na pomisleke o tem, ali bo tehnologija usmerjala (in omejevala)  nas ali mi njo, odvrnil, da pravo pot vidi v opolnomočenju z izobraževanjem ter demokratičnem vplivu družbe, kjer igra pomembno vlogo zakonodaja. 

Zelena preobrazba terja široko ozaveščanje, nova znanja in spretnosti ter drugačen način razmišljanja in delovanja.

Tretji forum EPUO, izpeljan 12. oktobra 2021 spet v sodelovanju s Platformo SLOGA, je nagovoril trajnostno problematiko. Dogodek je bil obenem 25. Andragoški kolokvij, nacionalni strokovni dogodek TVU 2021, poimenovali pa smo ga Zelena preobrazba družbe. Spet smo želeli poudariti, da mora biti izobraževanje (odraslih) v tem vseobsežnem procesu enakovreden, nepogrešljiv deležnik.

O omenjenih temah sta spregovorila Rilli Lappalainen, (med drugim) ustanovitelj in vodja mreže Bridge 47, ki se zavzema za uresničevanje svetovnih Ciljev trajnostnega razvoja, ter Chris Millora, prav tako član te mreže. Zanjo je pripravil raziskovalno poročilo Unlocking the transformative potential of education: the alliance between Lifelong Learning and SDG Target 4.7, v katerem zagovarja pomen okoljske pismenosti, ki jo lahko dosežemo le z odprtim umom, spoštovanjem in upoštevanjem prvobitne in lokalne modrosti, dialoškim in medgeneracijskim povezovanjem ter ustreznim  prepletom družboslovnih in naravoslovnih znanosti.

Panel o dejavnem odzivu na okoljske izzive, ki bo usklajen in podprt z učenjem, so sestavljali predstavniki štirih ministrstev: dr. Janez Berdavs (MOP), mag. Nataša Bucik (MK), Aleš Ojsteršek (MIZŠ) ter Tadeja Kvas Majer (MKGP). Prve tri je v videoposnetku spretno povezovala dr. Nevenka Bogataj z ACS, zadnja govorka pa se je vključila po spletu. Namen tega skupa je bil osvetliti medsektorsko odzivnost na okoljske (še posebno podnebne) izzive. Beseda je tekla o aktualnih dejavnostih v omenjenih resorjih, predlogih za (še) hitrejše odzivanje ter vlogi učenja pri razvoju po načelih trajnosti.

Odlična dopolnitev so bili primeri in apeli iz prakse izobraževanja (odraslih). ‘Praktiki smo tu, z vsem svojim entuziazmom pripravljeni, da gremo v akcijo!’ je zatrdila Patricija Rejec iz Posoškega razvojnega centra. Pričevanja iz LU Ajdovščina in LU Postojna so njen pogled le še podkrepila. Ti primeri so bili kasneje predstavljeni na Letnem posvetu o izobraževanju odraslih – LPoIO 2021. Prav nič ni zaostajal primer Mestne občine Ljubljana, nenavaden in zanimiv pa je tudi vseevropski projekt Climate of Change, ki ga je predstavila Mateja Skrt iz SLOGA.  

Boštjan Videmšek, novinar, avtor knjige Plan B ter ambasador evropskega podnebnega pakta, je s svojim angažiranim nastopom dokazal, da o okoljskih izzivih ne le govori in piše, temveč jih živi. ‘In kaj lahko narediš kot posameznik? Izobrazi se, sledi, deluj!’ meni Videmšek, ki na to – pogosto mu zastavljeno vprašanje – nerad odgovarja. Odgovor se mu namreč zdi sam po sebi umeven. Pa žal ni! 

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik na ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v izobraževanju odraslih.