V procesu uresničevanja Evropskega programa za učenje odraslih v Sloveniji (projekt EPUO) smo v obdobju 2020–2021 načrtovali šest forumov. Ubrali smo jih na družbeno-ekonomske izzive, ki so bili prvič predstavljeni na vidnem dogodku Evropske komisije – Forumu o prihodnosti učenja (2019, Bruselj).

Na forumih EPUO smo nameravali preučiti vlogo izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja pri vsakem od naštetih trendov in procesov. Zaradi covida-19 smo bili primorani vse dogodke prestaviti v leto 2021, kar je pomenilo precejšen organizacijski zalogaj. Po drugi strani pa so se pokazale nekatere prednosti. V večji meri smo vzpostavljali partnerstva, si porazdelili bremena ter na ta način razširili vsebine in poglede. Gostovali smo  mnoge prepoznavne govorce ter spoznali številne primere dobre prakse. Na vsak forum smo povabili strokovnjaka, praviloma družboslovca, zato da je v sklepnem delu konkretni izziv, znotraj njega pa učenje in izobraževanje, osmislil s humanističnega vidika.

Za vsak dogodek smo vzpostavili spletno stran ter na njej objavili videoposnetke celotnega dogajanja in posameznih nastopov. Forumi se ponašajo tudi z grafičnimi zarisi, izpisi iz klepetalnice, ki pričajo o živahni angažiranosti udeležencev, in drugimi viri. Od drugega foruma naprej smo v dogajanje vključili tolmačenje v slovenski znakovni jezik, pri forumih z mednarodno zasedbo (vsi razen prvega in petega) pa tudi prevajanje v slovenščino oziroma angleščino. Covid-19 je zaradi izvedb prek spleta omogočil večjo udeležbo, obenem pa trajno dostopnost posnetkov in drugih gradiv.

Relativno tesno zaporedje forumov EPUO je zelo jasno pokazalo, da ne gre za šest ločenih družbeno-ekonomskih izzivov, temveč da so ti med seboj prepleteni. Posledično so pri soočanju z njimi potrebni celostni pristopi. Vseživljenjsko učenje je pri tem nepogrešljivo!

V letu 2021 smo organizirali skupaj šest forumov. Prve tri smo predstavili tukaj, tokrat pa predstavljamo še vse druge, ki smo jih izpeljali. 

Izobraževanje odraslih ni le deležnik, temveč gonilna sila pri upravljanju spretnosti.

Tako je zatrdil prvi govorec na četrtem forumu EPUO, na katerem smo 25. novembra 2021 obravnavali prihodnost dela in spretnosti. Dr. Jasper Van Loo iz Cedefopa je govoril o obdelovanju velikih količin podatkov o ponudbi in potrebah – tako po delovnih mestih kot spretnostih – z različnimi orodji, od preprostih do visoko razvitih. Na ta način vzpostavljajo bazo znanja o spretnostih oziroma t. i. skills intelligence, ki omogoča opredelitev trenutnega stanja kot tudi napoved trendov. Njegov sogovornik pri vzpostavitvi karierne platforme za kratko- in dolgoročno napovedovanje razmer na trgu dela v Sloveniji, je mag. Gonzalo C. Caprirolo iz MDDSZ. V svojem prispevku je ta prizadevanja podrobneje predstavil.

Mag. Janez Damjan iz CPI je pod lupo vzel digitalizacijo v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU). Opozoril je, da se je v času covida-19 največ težav pojavilo pri usposabljanju na delovnem mestu, kjer je najteže zagotavljati standarde kakovosti. Kot primer odlične prakse PIU se je predstavil BIC Ljubljana – izobraževalni center prihodnosti, dobitnik nagrade za odličnost v PIU (Vet Excellence Award). Andrej Zorko iz ZSSS je svoje razmišljanje o kakovosti in trajnosti dela osredotočil na stabilnost trga dela in preprečevanje revščine. Ključna zanj sta pravica do dostojnega dela v najširšem pomenu ter stalno vlaganje v ljudi.

Za drugi programski sklop smo si sposodili del predavanja Učenje za prihodnost – učni kompas OECD 2030 prof. dr. Andreasa Schleicherja iz OECD. Po njegovem najbolj verjetnem scenariju prihodnosti naj bi klasično šolanje stopilo v ozadje, učenje pa se odvijalo povsod in ves čas. S premislekom o scenarijih učenja in dela je nato nadaljevala dr. Petra Javrh z ACS. Največ pozornosti je posvetila ranljivim ciljnim skupinam odraslih. Opozorila je na modrost, da bomo kot družba močni le toliko, kot je močan naš najšibkejši člen. Pripadnike slednjega je zato treba pridobiti za vseživljenjsko učenje in okrepiti za izzive sodobnega časa.

Dr. Miha Mazzini, antropolog, pisatelj, predavatelj in še marsikaj, je v svojem razmišljanju o odnosu do dela v sodobnem svetu za začetek postavil tezo, da so v davnih časih delali le 2–3 ure na dan. Vse drugo je bilo namenjeno gojenju odnosov. V današnjem svetu je to razmerje obrnjeno na glavo. Egoizem in zgrešene vrednote (še zlasti pohlep) so nas pripeljale do doživljanja dela kot kazni ter izgube smisla. Spodbudil nas je k razmišljanju, morda tudi spreminjanju tega razmerja – vsaj na osebni ravni.

Celostni pristop k problematiki starajoče se družbe je velik izziv sodobne družbe – na evropski, državni in lokalni ravni.

Vključuje tudi ozaveščanje in gojenje vrednot, ki generacije povezujejo, ne pa razdvajajo, preseganje predsodkov in oblik diskriminacije ter vzpostavljanje konkretnih oblik medgeneracijskega sodelovanja. Delež starejših v populaciji se namreč nezadržno povečuje, zato so vprašanja dejavnega, kakovostnega, dostojnega in solidarnega življenja te generacije vse večjega pomena.

Peti forum EPUO o prihodnosti izobraževanja odraslih smo 30. novembra 2021 organizirali v sodelovanju z dvema mrežama – Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) ter Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

Podpredsednica ZDUS Jožica Puhar je na kratko povzela dogajanje na novembrski konferenci v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU. Ta je nosila naslov Človekove pravice za vse starosti: Spodbujanje vseživljenjskega vidika in medgeneracijskega sodelovanja. Prav slednje – če temelji na zaupanju in pravičnosti – je prava pot za vse generacije. 'Tudi mladi se namreč pogosto čutijo diskriminirani,' nam je povedal Jaka Trilar iz Mladinskega sveta Slovenije, ki z ZDUS tesno sodeluje v Medgeneracijski koaliciji Slovenije.

Vseživljenjsko učenje ima pri vsem tem ključno vlogo, kar sta potrdila primera iz prakse. O živahnem delovanju Medgeneracijskega centra Kranj, organiziranega v varnem in spodbudnem okviru LU Kranj, so pričale navdušene udeleženke. Program Starejši za starejše, ki teče pod okriljem ZDUS, pa sloni na močnih ramenih mreže prostovoljcev, ki se zavedajo, da nudenje pomoči starejšim vsekakor bogati oboje. O tem je med drugimi zavzeto spregovorila Rožca Šonc, dobitnica najvišjega državnega priznanja na področju prostovoljstva 2021. 

V drugem programskem sklopu so predstavnice SUTŽO opredelile dvojno vlogo te mreže 56 univerz v 51 krajih po Sloveniji. Z izobraževanjem namreč krepijo svoje slušatelje za življenje pa tudi participacijo v družbi. 'Izobraževanje starejših spreminja podobo starosti,' je zatrdila prof. dr. Ana Krajnc, predsednica in soustanoviteljica SUTŽO ter navdušujoča sklepna govorka foruma. Močno zagovarja neprestano delovanje in učenje ter se zavzema za boljše institucionalne pogoje za oboje.

Pred njo so se zvrstile še druge ambasadorke SUTŽO. Dr. Dušana Findeisen je predstavila svoje zanimive poglede na razloge, namene in načine izobraževanja starejših, ki ga močno sooblikuje vrtinec časa. Arhitektka Meta Kutin na SUTŽO Ljubljana s svojimi študenti raziskuje prestolnico. Svoje delo, spoznanja in stališča so predstavili v zgovornem in prepričljivem videu. Sonja Lakovšek in Mira Mori Hribar pa sta predstavili dejavnosti UTŽO, ki zgledno deluje v Slovenj Gradcu – v normalnih pa tudi virtualnih okoliščinah. Njihovi udeleženci se tako vsestransko razvijajo kot posamezniki, obenem pa so dejavni člani skupnosti.

Zdrav, trajnostni in demokratični razvoj posameznika, skupnosti in družbe kot celote naj postane dosegljiv ideal!

Šesti forum EPUO o prihodnosti izobraževanja odraslih je 15. decembra 2021 nagovoril problematiko vključenosti in dejavnega državljanstva. Pri njegovi  izpeljavi smo moči združili z Andragoškim društvom Slovenije (ADS).

Vključenost (inkluzija) in dejavno državljanstvo sta med seboj tesno prepletena. Skupno jima je med drugim tudi to, da vseživljenjsko učenje dokazano prispeva k bolj vključujoči družbi in večji angažiranosti posameznikov v demokratičnih procesih.

Vključenost najpogosteje povezujemo z ranljivimi ciljnimi skupinami, kot so migranti in pripadniki manjšin pa tudi osebe z ovirami. Prav slednjim je bil namenjen prvi programski sklop. Ida Srebotnik, predsednica ADS, je k besedi povabila soavtorice široko zasnovane monografije Izzivi inkluzije pri vseživljenjskem učenju in izobraževanju odraslih s posebnimi potrebami. Vključenost/inkluzijo so predstavile z vidika različnih oblik oviranosti. Njihova stališča sta podkrepila Saša Sanabor, oseba z gibalno oviranostjo, ter Aleksander Novak z oviro vida.

V današnjem času, močno pod vplivom epidemije covida-19, se je ranljivost razširila skoraj na vse plasti prebivalstva. Krilatica ‘nikogar pustiti zadaj’ je zato aktualnejša in nujnejša kot kdaj koli poprej. Kliče po multidisciplinarnem, celostnem pristopu.

Drugi programski sklop je bil posvečen državljanstvu – dejavnemu, predvsem pa demokratičnemu – ter vzgoji in izobraževanju zanj. Z nami sta bili ugledni gostji, generalni sekretarki svetovnega (dr. Katarina Popović iz ICAE) ter evropskega stanovskega združenja za izobraževanje odraslih (Gina Ebner iz EAEA). Medtem ko nam je prva govornica razjasnila, kaj sodobna globalna državljanska vzgoja je (in kaj ni), se je Gina pomudila s pomenom vzgoje (Bildung) v najširšem, celostnem smislu. Namen tega procesa je vsestransko opolnomočiti posameznika in skupnost – za boljši, enakopravnejši svet.

Kulturno društvo Prostorož, ki sta ga predstavili Vesna Skubic in Zala Velkavrh, je pred kratkim prejelo nagrado Evropskega ekonomsko-socialnega sveta za projekte pri raziskovanju javnega prostora ter participaciji in povezovanju javnosti z javnim prostorom ter preko prostora. Primer je odlično ponazoril pomen vzajemne komunikacije aktivistov, urbanistov ... z uporabniki – državljani.

V vlogi zaključne govornice je bila tokrat antropologinja in aktivistka Nika Kovač. Vodi Inštitut 8. marec, ki je v zadnjem času izpeljal nekaj odmevnih kampanj (za spremembo zakonodaje na področju spolnega nadlegovanja in nasilja ter referendum za vodo). Nika je od svojih staršev prejela življenjsko popotnico: 'Nobene avtoritete ne smeš imeti za samoumevno, ampak jih je treba prevpraševati.' Zato je še kako umesten naslov njenega prispevka: Fajtamo dalje – aktivno državljanstvo kot zgodba brez konca.

Če je zgodba brez konca – kako torej naprej?

Vsi forumi EPUO so potrdili pomen izobraževanja odraslih oziroma vseživljenjskega učenja pri spoprijemanju z izzivi sodobnega časa – tukaj, zdaj, ne v teoriji, temveč vsakodnevnem življenju. Mnogim (prepričanim) je to jasno, a še vedno nas je daleč premalo. Ozaveščanje in spodbujanje torej ostajata naši nalogi.

Forumi so nas naučili, da so sodobne teme prepletene in jih ni mogoče obravnavati izolirano. Prepletenost je horizontalna (vsi resorji: gospodarstvo, kultura, izobraževanje, kmetijstvo, okoljevarstvo ...) ter vertikalna (od zgoraj navzdol ter od spodaj navzgor; ali je politika zgoraj, praksa spodaj, vmes pa stroka – ali obratno, naj vsak presodi sam zase). Prepleteni, celostni morajo biti torej tudi pristopi in rešitve.

Nekatere reči – predvsem temeljne vrednote so večne, zato odkloni od njih še nikoli niso prinesli nič dobrega. Potrebno pa jih je oplemenititi s prožnostjo, agilnostjo.

Kadar kaj delamo za druge, moramo vedeti, da se nam vrača v enaki meri in maniri. Zato je smiselno delovati skupaj, vzajemno – nič zanje brez njih!

To je nekaj zaključnih misli o odisejadi forumov EPUO 2021. Za kratek čas bomo v varnem pristanu uspešno zaključenega projektnega obdobja 2020–2021 urejali vtise, gradiva, kazalnike. Ponosni smo na bogate vsebine, spoznanja in veliko število nastopajočih in udeležencev, ki se je pri zadnjih treh dogodkih povzpelo preko 150.

Zadovoljni smo, ker verjamemo, da smo s skupnimi močmi odstirali poglede in vabili v boljši svet, v katerem odločitve in dejanja slehernega od nas štejejo.

Kaj kmalu pa se bomo odpravili na novo pot ozaveščanja – tokrat o osmih spretnostih za življenje. Ta zgodba bo prav tako več razsežnostna, nadgrajevala bo zgoraj opisano in prinašala nove priložnosti. Nikar jih ne zamudite!

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik na ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v izobraževanju odraslih.