chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

Spletni dnevnik

O delu za izobraževalno prikrajšane in skupaj z njimi 

05/10/2020
objavil Zvonka PANGERC ...
Jezik: SL
Document available also in: EN ES FR

Ozaveščanje, svetovanje in vrednotenje – velik trojni izziv v izobraževanju odraslih.

Nacionalni koordinatorji za implementacijo Evropskega programa učenja odraslih (EPUO) se zadnja leta srečujemo tudi na posvetovalnih dogodkih (PLA – 'Peer Learning Activities'). Odločimo se za aktualne teme, nato pa glede na lastna 'paradna' delovna področja oblikujemo skupine, v katerih izmenjujemo svoja strokovna znanja in primere iz prakse. Tako je Slovenija aprila 2018 v Luksemburgu dejavno sodelovala na PLA o ozaveščanju in svetovanju v izobraževanju odraslih (več v članku). 

Vse kaže, da sta ti dve temi neizčrpni (in tesno povezani), saj smo ju letos februarja pri opredelitvi vsebin za dogodke PLA v obdobju 2020–2021 ponovno izpostavili. Dodali smo še problematiko vrednotenja predhodno pridobljenih znanj in spretnosti. Vse troje že samo po sebi terja veliko zavzetost, ko pa gre za izobraževalno prikrajšane (pogosto jim rečemo tudi ranljive) skupine prebivalstva, so izzivi toliko večji, smo se strinjali. 

ACS je na prošnjo Evropske komisije (EK) v okviru projekta EPUO prevzel koordinacijo tokratnega srečanja in ga vsebinsko sooblikoval s predstavniki Bolgarije, Islandije, Poljske, Slovaške in Španije. Prepričani smo bili, da bomo dogodek izpeljali maja, v živo, ob bok Nacionalnemu odprtju jubilejnih Tednih vseživljenjskega učenja (TVU). Naneslo pa je tako, da smo ga gostili šele 15. in 16. septembra v digitalnem okolju ter v povezavi s 24. Andragoškim kolokvijem (AK). Na tem našem prvem Zoom dogodku z mednarodno udeležbo je sodelovalo okrog 80 udeležencev iz 30 evropskih držav. V 25-članski slovenski delegaciji so bili sodelavci ACS pa tudi predstavniki mreže TVU in svetovalnih središč ISIO. 
 

Dogodek smo izkoristili tudi za promocijo Slovenije in našega izobraževanja odraslih. 

Sprva je predstavnica EK, Martina Ní Cheallaigh, nekaj besed namenila aktualnemu dogajanju na evropski ravni. Novi Program znanj in spretnosti za Evropo za trajno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (European Skills Agenda for sustainable competitiveness, social fairness and resilience), sprejet 1. 7. 2020, namreč prinaša temelje tudi za nov EPUO in izobraževanje odraslih nasploh. O tem se bomo nacionalni koordinatorji podrobneje pogovarjali na srečanju 15. oktobra. 

V Sloveniji se v letošnjem letu spoprijemamo predvsem z oblikovanjem nove Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih (ReNPIO 2021–2030) in podzakonskih aktov, ki sledijo Zakonu o izobraževanju odraslih (ZIO-1, 2018). Temu smo namenili nekaj uvodnih besed in udeležence očarali z dejstvom, da že v zdajšnji ReNPIO 2013–2020 udejanjamo sodelovanje devetih ministrstev. 

V teh dneh so bili v polnem razmahu tudi TVU, zato smo spregovorili o izkušnji z virtualnim odprtjem TVU (4. 9.) ter Parado učenja (9. 9.). Prvi dan smo za ogrevanje predvajali predstavitveni film o Sloveniji, drugi dan pa repersko himno vseživljenjskemu učenju. Udeleženci so oboje sprejeli z navdušenjem. 


 

Osrednji del dogodka PLA je sestavljalo osem tematskih predstavitev zgoraj omenjenih držav (na voljo so tukaj). Vzporedno je teklo živahno dogajanje v Zoom Klepetalnici, saj so nastopajoče s pripombami in vprašanji podpirali tudi drugi udeleženci.
 

Zdaj pa še o vsebinah in spoznanjih. 

Slovenski model svetovanja že od leta 2004 namenja poseben poudarek doseganju ranljivih ciljnih skupin (outreach) tam, kjer živijo in delujejo. Tanja Vilič Klenovšek iz ACS je v svojem prispevku izpostavila pomen lokalnih partnerstev, ki jih po vsej državi vzpostavlja 17 svetovalnih središč, delujočih pod koordinacijo ACS. Drugi pogoji za uspešnost so načrtovan, dobro zasnovan model, ustrezno število svetovalnih delavcev, ki se stalno usposabljajo, ter seveda zadostno financiranje s strani države in iz Evropskega socialnega sklada. Dejavnost tudi v času epidemije covid-19 ni zamrla, temveč je zavzela drugačne pristope. Ti so v praksi prinesli prednosti in slabosti, o čemer je poročala Maja Rotar iz Javnega zavoda Cene Štupar ter poudarila, da so pridobljene izkušnje odlična podlaga za prihodnost. 

Estera Možina je v svojem prispevku izpostavila usposabljanje na delovnem mestu, kjer je prenos doseženega znanja in spretnosti v prakso najbolj neposreden. V projektu Profi-Train (Erasmus+, KA2), ki ga je na kratko predstavila, je poudarila potrebo po programih, prikrojenih značilnostim in potrebam udeležencev, zaposlovalcev in širšega okolja. Izobraževalci odraslih, ki vstopajo v podjetja, morajo biti okrepljeni z bogatimi izkušnjami. Vključeni so v stalno spopolnjevanje in uporabljajo ustrezna orodja. V Sloveniji zdaj uvajamo SVOS (Spletni Vprašalnik Ocenjevanje Spretnosti (Education and Skills Online) – orodje OECD, ki smo ga prilagodili slovenskim razmeram. 

Izobraževanje in svetovanje je treba pripeljati do ljudi, je v islandskem prispevku poudarila Dóra Stefánsdóttir ter opozorila na neenako geografsko distribucijo njihovega prebivalstva. Tretjino, ki je razpršena po podeželju, najlažje vključujejo v spletno izobraževanje, katerega delež tudi pri dveh tretjinah, živečih v Reykjaviku, strmo narašča. Za mala podjetja izvajajo ocenjevanje spretnosti, ki jih potrebujejo njihovi zaposleni, in se pri tem ozirajo na aktualno družbeno-ekonomsko situacijo, saj ta narekuje potrebe po delovnih mestih in spretnostih – nazadnje npr. v turizmu. Ukvarjajo se tudi z osebami s posebnimi potrebami – ti poleg priložnosti za izobraževanje pridobijo socialne stike, včasih tudi manjši zaslužek. 

Prva slovaška govornica, Ľubica Gállová, je predstavila njihova prizadevanja v projektu BLUESS, ki ga sofinancira EK. Namenjen je razvoju nacionalne strategije temeljnih spretnosti, v okviru katere bodo oblikovali tudi orodja za ocenjevanje in nadgradnjo spretnosti. Prednost bodo namenili odraslim z nizko izobrazbo. Njena sogovornica, Michaela Mudroňová, iz nevladne organizacije, ki se ukvarja z ljudmi v stiski, je predstavila primer vključevanja Romov v izobraževanje za pridobitev bralnih, računskih, digitalnih, družbenih in komunikacijskih spretnosti. Le skupaj s partnerji – od zavoda za zaposlovanje do drugih vladnih in nevladnih ustanov – lahko Romom zagotovijo integrirane storitve (socialne, finančne, stanovanjske in tiste v zvezi z zaposlitvijo).

Socialni partnerji so nepogrešljivi zavezniki pri našem delu, je bilo izpostavljeno tudi v poljski predstavitvi Edyte Klimowske-Bobula in Małgorzate Dudziak iz Regionalnega zavoda za zaposlovanje v Krakovu na Poljskem. Tam želijo zagotoviti razmere za razvoj kompetentnega, usposobljenega in zaposlenega prebivalstva. S tem namenom so v okviru svoje svetovalne dejavnosti razvili sistem vavčerjev za tiste z nizko ali neustrezno izobrazbo ali spretnostmi. Svetovalci ne čakajo več, da ljudje pridejo k njim, pač pa so zavzeli proaktivno vlogo in se pri tem povezali z zaposlovalci in drugimi partnerji, tudi učečimi se. Opozarjajo, da je za te ciljne skupine relevantno tudi priložnostno učenje in da so zgodbe uspešnih učečih se najbolj prepričljive. 

Naša bolgarska sogovornica, Sevdalina Turmanova, je v svojem prispevku orisala razmere v Burgasu, regiji ob Črnem morju. Vključenost v izobraževanje odraslih je nizka, delež neustrezno izobraženih oziroma usposobljenih pa velik. Čas, denar, podpora delodajalca, nemotiviranost … so tudi tukaj ključne ovire, ki jih premagujejo s partnerskim pristopom. V ta namen so vzpostavili nacionalno platformo, Združeni za izobraževanje odraslih, katere sestavni del je tudi Regionalna koordinacijsko skupina za vseživljenjsko učenje Burgas. Razvijajo spletni portal za izobraževanje in svetovanje, ukvarjajo pa se tudi z ozaveščanjem, saj organizirajo Dneve vseživljenjskega učenja. 

O vlogi svetovanja pri ocenjevanju in potrjevanju temeljnih spretnosti odraslih v Španiji sta spregovorili Ana Ferrando in Virginia Espinosa Berrocal. Predstavili sta skupni nacionalni okvir, ki ga razvijajo, saj ima država nizko stopnjo vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje (10,5 %) ter visok odstotek mladih, ki zgodaj opuščajo šolanje (17,3 %) – oba podatka sta za leto 2019. Kar 30 % prebivalstva ima nizko stopnjo spretnosti (PIAAC). Odrasle spodbujajo in jim prikazujejo koristi izobraževanja v življenju in pri delu. V okviru programa za strukturne reforme EK vzpostavljajo model za ocenjevanje spretnosti odraslih. Njegov sestavni je tudi svetovanje, ki nudi posamezniku podporo pred procesom ocenjevanja spretnosti, med njim in po njem. Namenjen je vsem odraslim. 

Ugotovili smo, da smo si v marsičem podobni, toda ... 

Delimo si sorodno naravnanost, izzive, ponekod izvajamo enake dejavnosti na podobne načine. Marsikatera izkušnja pa je prinesla tudi nov uvid ali zamisel, kar je tudi namen tovrstnih srečanj. 

Potrdili smo pomen partnerstva, zasnovanega na učinkovitih pristopih/orodjih, ustrezno denarno podprtega ter izpeljanega s kompetentnimi izvajalci, ki se stalno usposabljajo in prilagajajo udeležencem. 

Ugotovili smo, da morajo biti na nacionalni ravni izoblikovane pametne strategije in ukrepi – ti pa naj vključujejo ne le izobraževalni resor, temveč tudi socialo, zdravstvo, gospodarstvo in mnoge druge. Po drugi strani je pomembno (so)delovanje na regionalni/lokalni ravni, ki je bliže ljudem, pozna njihove potrebe in druge okoliščine, obenem pa tudi izzive tega okolja. 

Strinjamo se, da so najpomembnejša ciljna skupina odrasli z nizko stopnjo izobrazbe ter neustreznimi kompetencami. V posameznih državah pa med izobraževalno prikrajšanimi izpostavljajo še druge. A tudi zaposleni, ki jih negotove razmere silijo v pre- in do-usposabljanje, ter z njimi vred zaposlovalci so partnerji v teh prizadevanjih, smo zaključili. 

 

Omenjali smo dopolnjujoče vloge formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja odraslih. Pa potrebe po vzpostavljanju mostov – tudi z razvitim sistemom vrednotenja, ki podpira prehajanje ter nadgrajevanje znanja in kompetenc. Ta še marsikje na deluje.

Izpostavljena je bila proaktivna drža svetovalcev, saj je treba iti tja, kjer se specifične ciljne skupine nahajajo. Pri tem so odločilnega pomena osebni stik ter različni pristopi ozaveščanja. Med njimi je zelo pomemben glas vrstnikov – učečih se, ki jim je z učenjem uspelo izboljšati življenje, delo in odnose v skupnostih.

Pravzaprav smo se na tem prvem dogodku PLA že dotaknili preostalih treh tem. Nič hudega, dobro vzdušje na tem virtualnem srečanju je zagotovilo, da bomo naše izmenjave in spoznanja le še poglabljali – v živo ali kako drugače.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik na ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v izobraževanju odraslih.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn Share on email