Na CIK Trebnje smo zaključili s pilotno izvedbo programa REEDU - VKLJUČUJOČ PRISTOP K SOCIALNI REHABILITACIJI IN IZOBRAŽEVANJU ZAPORNIKOV v Prevzgojnem domu Radeče za mladostnike v starosti od 14 do 23 let.

Projekt REEDU je evropski projekt, v katerem smo, skupaj s še štirimi partnerji iz drugih evropskih držav, razvili inovativne rehabilitacijske programe za mlade prestopnike.  Pri razvoju programa smo sledili temeljnim ciljem in usmeritvam programa REEDU. To so:

• Razvijanje socialnih veščin, aktivnega državljanstva, razvijanje in krepitev vrednot in dviganje samozavesti udeležencev.
• Vključevanje za posameznega zapornika pomembnih odraslih, strokovnih delavcev zapora in nekaterih vzornikov.

V Prevzgojnem domu Radeče prestajajo kazen zaradi storitve kaznivih dejanj mladi v starosti od 14 do 23 let. Poglavitni namen vključitve v zavod je prevzgoja mladih v smislu oblikovanja smiselnih vrednot, prevzemanja odgovornosti in razvijanja socialnih kompetenc v kombinaciji z izobraževanjem in delovnim usposabljanjem. Redni program v zavodu temelji na individualnem delu strokovnih delavcev s posameznim mladostnikom v kombinacij s skupinskimi oblikami dela in je edina tovrstna ustanova v Sloveniji.   

Mladi s kriminalno preteklostjo na splošno spadajo med diskriminirane skupine prebivalstva, težje se vključujejo na trg dela in so socialno med najbolj ranljivimi skupinami. Njihova skupna značilnost je pomankanje socialnih kompetenc, pomanjkanje izobrazbe, šibke socialne vezi, izkrivljene vrednote, slaba samopodoba in nizka samozavest. Velika ovira pri uspešnem vključevanju teh mladostnikov je tudi njihova stigmatizacija ter številni predsodki in stereotipi, ki vladajo med splošnim prebivalstvom (ne moremo jim zaupati, kradejo, so nevarni itd.)

Posebna značilnost mladoletnikov z izrečenim vzgojnim ukrepom oddaje v Prevzgojni dom Radeče so čustveno-vedenjske težave in motnje. Večinoma izhajajo iz težavnih družinskih razmer,  njihov način življenja je enoličen, vedenje neprimerno, eksperimentirajo z drogo in so nezainteresirani za šolo in delo. Prav zato smo poleg razvijanja kompetenc, ki jih bodo potrebovali za uspešno vključitev v družbo, namenili posebno pozornost razvijanju novih vrednot, spreminjanju samopodobe in dvigu samozavesti, da bodo zmogli in vztrajali pri na novo začrtani poti.

Program, ki smo ga izvedli je v celoti projektno zasnovan, temelječ na izkustvenem in sodelovalnem učenju. Temelji na načelih pozitivne kriminologije in spoznanjih sistemske teorije. Vsebine so bile povezane z življenjem in izkušnjami mladih, znanje in kompetence, ki so jih razvijali, pa uporabne in prepoznane kot potrebne v vsakdanjem življenju. Teme kot so družina, različne kulture, medosebno sporazumevanje, osebna rast, delo, zaslužek in ravnaje z denarjem, zdravje, zastavljanje in doseganje ciljev so bile osnova za načrtovanje projektnih aktivnosti. Pri pripravi programa je bilo potrebno upoštevati tudi objektivne ovire, ki so neizpodbitno dejstvo v zavodu, kjer so mladostniki zaprti. To pomeni, da nismo smeli na prosto, nismo imeli dostopa do interneta, upoštevati smo morali urnik in potek rednih dejavnosti v zavodu, omejeni smo bili z materialnimi sredstvi in učnimi pripomočki za uporabo. 

Tako smo v času od februarja do junija 2023 izpeljali 10 srečanj v povprečnem časovnem razmiku dveh tednov. Kandidati, vključeni v program so bili izbrani po strokovni presoji in odločitvi strokovnih delavcev v prevzgojnem zavodu. Vsako srečanje je predstavljalo samostojen projekt, v katerem so mladostniki prevzeli dejavno vlogo pri razvoju posameznih spretnosti, reševanju problemov, ustvarjanju znanja in grajenju napredka. Ob različnih dejavnostih smo ustvarili situacije, ob katerih so lahko razvijali načrtovane kompetence, bolje spoznali samega sebe, razvijali nove spretnosti in navade ter na ta način tudi počasi spreminjali svojo samopodobo, gradili lastno vrednost ter pridobivali na samozavesti.  Po vsaki dejavnosti so mladostniki skupaj z mentorjem in drugimi sodelujočimi odraslimi tudi premisli, ovrednotili in posplošili izkušnjo, ki so si jo pridobili.

Dejavnosti so temeljile na skupinski obliki dela in sodelovalnega učenja. Metoda projektnega dela je v veliki meri omogočala upoštevanje individualnih interesov mladostnikov ob hkratnem sledenju zastavljenim ciljem programa. V polovici delavnic je bila uporabljena metoda Lego serious play. Delo z lego kockami je omogočalo mladim, da so se izražali svobodno in brez pomislekov. Sestavljanje lego kock kot odgovor na zastavljena vprašanja, reševanje problemov, ustvarjanje realnih ali želenih situacij omogoča posameznikom, da hitreje prihajajo do rešitev. Ta metoda  spodbuja dialog in sili k razmišljanju, razvija sposobnosti reševanja problemov in ponuja rešitve. Ko se sprosti domišlja, ko spregovorijo roke, izdelki mladostnikov razkrivajo njihove probleme in hkrati ponujajo rešitve.

Kot zelo uspešna poteza se je izkazala tudi vključite vzornikov v program. Povabili smo namreč tri osebe, ki so preživljale podobno mladost kot naši udeleženci, osebe, ki so uspešno premagale zasvojenost in druge oblike delinkventnega  vedenja. Ti ljudje zdaj živijo uspešno, zadovoljno in polnovredno življenje.  Z našimi mladostniki so delili vsak svojo zgodbo, svoje izkušnje ter udeležencem na ta način pomagali ugledati  svetlo pot v bodočnost ter jim vlili upanje in pogum za vztrajanje na tej poti.  To srečanje je naredilo zelo močen vtis na mladostnike.

V program je bilo vključenih pet mladostnikov, štirje so vztrajali do konca (eden je namreč kmalu po začetku programa zbežal iz zavoda in se do konca programa ni vrnil). Vztrajanje in redno obiskovanje srečanj lahko štejemo za velik uspeh samega programa. V času pisanja tega prispevka, tri mesece po zaključku programa so vsi odpuščeni iz zavoda. Po informacijah, ki jih imajo strokovni delavci zavoda, so trije že končali šolo ter se uspešno vključili v družbo in življenje na prostosti, o četrtem, žal, nimajo točnih informacij.

Vsi vključeni ustvarjalci in izvajalci programa smo z izvedbo zadovoljni. Posebej zadovoljni pa so bili udeleženci. V elevacijskem pogovoru so vsi po vrsti zatrdili, da je bilo dobro, da so se imeli lepo, da so se nekaj naučili in da je bilo koristno. Radi so ustvarjali, všeč jim je bila metoda igranja vlog, sproščenost in smeh, tudi vključenost njihovih vzgojiteljev so pohvalili. Ustvarjalci programa in mentorji pa se moramo zavedati, da so mladi prestopniki res specifična ciljna skupina, da so nepotrpežljivi, nimajo sposobnosti daljše koncentracije, niso dovolj izobraženi in niso še sposobni poglobljenega uvida. Skupna značilnost zaprtih mladostnikov je tudi ta, da nimajo realnih pričakovanj. Ne vidijo ovir. Živijo v svojih iluzijah. Šele ko mi konkretiziramo stvari, vidijo da ni vse tako, kot se njim zdi. Zato naj bodo pri načrtovanju dejavnosti v ospredju procesni cilji. Poskrbeti moramo, da je njihov čas kvalitetno zapolnjen, da v danem trenutku nekaj dobijo ter pustiti času čas, da jih nove izkušnje in spoznanja počasi preoblikujejo. Naša naloga je, da jim pomagamo razviti osebno moč, da jim pomagamo pri iskanju lastne poti ter jim ob tem nudimo strokovno pomoč. Program, ki smo ga izvedli z njimi je bil spodbuda in usmeritev v prevzemanje odgovornosti in v zaupanje vase. Opremili smo jih tudi z informacijami, kam se lahko obrnejo po pomoč in utrdili zaupanje, da niso in da ne bodo ostali sami.

Avtorica prispevka je Zdenka Nanut Planinšek (zdenkanp@gmail.com), zunanja sodelavka CIK Trebnje