Ali 'berete' tudi prostor?
![Profile picture for user NevenkaB.](/sites/default/files/styles/icon/public/pictures/Nevenka_Bogataj-2022.jpg.webp?itok=LbaKk3O0)
V knjižnici Andragoškega centra Slovenije (ACS) so na posebni polici na voljo nove strokovne knjige o okoljskem učenju in občanski znanosti. Dve publikaciji (od treh) smo založili na Andragoškem centru Slovenije, priročnik Uporaba iger za krepitev podnebne pismenosti pa je izdala Socialna akademija.
Prva knjiga, ki je izšla v projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, je posodobljen ponatis publikacije Znamenja trajnosti. Prvič je bila izdana leta 2013. Nastala je v sodelovanju z Boštjanom Ankom, enim od strokovnih, pa tudi življenjskih mentorjev sourednice te knjige. Zanj je bilo to zadnje, kar je v življenju napisal, zato je za tiste, ki smo ga poznali, dobila ta knjiga prav poseben pomen.
![Ali 'berete' tudi prostor? Naslovnica in citat iz knjige Znamenja trajnosti.](/sites/default/files/styles/converted/public/2023-12/Ali_berete_tudi_prostor_1.png.webp?itok=oDWCVEmn)
Po desetih letih smo jo posodobili, in sicer predvsem v njenem tretjem delu, ki smo ga poimenovali Pot proti prihodnosti. Njena vsebina in s tem odgovor, kaj si ob trajnosti predstavljamo za pot proti prihodnosti, je – seveda – izobraževanje. V tem poglavju boste med drugim spoznali: eno od zelenih kompetenc – kritično mišljenje (Tanja Rupnik Vec), transformativno učenje in »odrast« (Tadej Košmerl) pa tudi argumente za to, da študijske krožke razumemo za zgled izobraževanja za trajnostni razvoj (kar sem napisala sama). V zadnje poglavje smo uvrstili prispevek 30 let knjige Governing the Commons, ki govori o trajnosti z vidika potenciala vsakega med nami zanjo. Že več desetletij je namreč jasno, da zraka, vode, zemlje, rastja, živali in nasploh prostora ne more ščititi le država, ampak iz različnih razlogov in le pod določenimi pogoji (ne torej avtomatsko) tudi oz. predvsem lokalni prebivalci. To smo tudi mi sami, na primer v svojih okoljih. Zato le poglejte, kakšni bi naj po mnenju Elinor Ostrom, pokojne Nobelove nagrajenke, bili in kaj velja korak za korakom vgrajevati tudi v izobraževanje odraslih.
Druga knjiga je povsem nova. Analizira in k izobraževanju spodbuja novo, v izobraževalni praksi redko videno ciljno skupino. Seveda smo nanjo pogledali skozi očala podnebnih sprememb, zato smo k pisanju pritegnili več zunanjih sodelavcev. Nastala je bogato ilustrirana, a drobna knjižica, z variacijami grafične podobe projekta. Skladna je s svojim glavnim naslovom Krhka ravnotežja, ki nakazuje, da so (trajnostna) ravnotežja krhka in jih je zlahka »podreti«. In če je bilo doslej veliko besed (in oddaljenih žrtev), so zdaj problemi prišli bliže, zato je utemeljeno iskati zglede odpornosti tudi na domačem pragu, saj so doma najbolje prilagojeni naravnim okoliščinam npr. Alp in Mediterana, o čemer pričajo Krhka ravnotežja.
![Ali 'berete' tudi prostor? Naslovnica in citat iz knjige Krhka ravnotežja.](/sites/default/files/styles/converted/public/2023-12/Ali_berete_tudi_prostor_2.png.webp?itok=at5lQAQV)
Podnaslov te knjige opisuje njeno vsebino: Podnebne spremembe in odziv nanje v primorskih agrarnih skupnostih. Med rezultati projekta PC VIZ je kot sourednici knjige pa tudi avtorici Uvoda in poglavja o izobraževanju ta rezultat projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju poleg naše ekipe, novega izobraževalnega programa, številnih zoom-čkov, participativnega in znanstveno zasnovanega občanskega učenja, objav in potepanj te in one vrste, eden najljubših. Vabim, da ga spoznate.
Predstavljamo pa še tretjo knjigo, s katero nam je omenjeni projekt omogočil razvoj novosti – ne le na vsebinskem, ampak tudi na metodološkem področju. Po izkušnjah zadnjih podnebnih katastrof v Sloveniji se vedno bolj zavedamo, da je podnebna pismenost ključna veščina za vse generacije pa tudi, da k njej ne kaže pristopati z doslej znanimi pristopi. V sodelovanju z ACS so na Socialni akademiji preučili igrifikacijo kot enega od možnih novih pristopov tudi v izobraževanju odraslih. Pripravili so priročnik z naslovom Uporaba iger za krepitev podnebne pismenosti. Spisala sta ga Matej Cepin in Sabina Belc, ki sta nekatere igre v iztekajočem se letu z odraslimi tudi preizkusila. Odziv je bil odličen, zato verjamemo, da bo priročnik izobraževalce podprl v učnem procesu za krepitev podnebne pismenosti.
![Ali 'berete' tudi prostor? Naslovnica in citat iz knjige Uporaba iger za krepitev podnebne pismenosti.](/sites/default/files/styles/converted/public/2023-12/Ali_berete_tudi_prostor_3.png.webp?itok=xyjal8NF)
V priročniku lahko najdete oris izzivov podnebne pismenosti, predstavitev pomena iger v procesu učenja ter pet interaktivnih izobraževalnih iger, prilagojenih slovenskemu kontekstu in primernih za spodbujanje razprave in razumevanja kompleksnih podnebnih izzivov. Priročnik vsebuje tudi seznam virov za nadaljnje raziskovanje, ki bodo okrepili razumevanje uporabe iger za podporo učenju. Z njim v roki se boste skupaj z udeleženci lažje, bolj interaktivno in privlačno učili o podnebnih spremembah ter spodbujali odziv nanje. Ne glede na to, ali ste izobraževalec odraslih, mladinski delavec ali učitelj, boste v priročniku našli koristne smernice za svoje nadaljnje delo.
Zadnja knjiga je v elektronski različici in je tako dostopna vsem, prvi dve pa si lahko izposodite le v knjižnici ACS, saj bosta v e-obliko 'prešli' v prihodnjem letu. Če pa si želite svoj izvod, se oglasite na ACS pri avtorici tega prispevka.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si) je zasnovala in vodila projekt Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju na ACS, sicer pa koordinira slovenske študijske krožke in raziskovalno povezuje naravoslovne in družbene znanosti ob preučevanju skupnostnega učenja ter agrarnih skupnosti kot primera racionalnega in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri.