Ta spletni dnevnik je bil prvotno objavljen v angleškem jeziku avtorice  Viola Pinzi.

Kljub veliki pozornosti javnega mnenja in splošnih strategij se zdi, da je vključevanje načela enakosti spolov v sisteme izobraževanja in zaposlovanja, tako v smislu politike kot prakse, še vedno oddaljena prihodnost.

Skupno razumevanje ključnih večplastnih pojavov in konceptov je še vedno izziv. Spol kot družbeni konstrukt je tesno povezan z (ustvarjanjem) identitete, družbenimi pričakovanji in dodeljevanjem vlog ter obsegom, v katerem se te „izvajajo“ in preizprašujejo (Vir: Adult learning and gender, EAEA Background paper, 2020).

Drug pomemben pojav, povezan z enakostjo spolov, je seksizem, „ki se nanaša na vsak izraz (dejanje, beseda, podoba, gesta), ki temelji na ideji, da so nekatere osebe, najpogosteje ženske, manjvredne zaradi svojega spola [...]. Seksizem je temelj neenakosti med spoloma.“ (Vir: Seksizem: vidimo ga, poimenujmo ga, ustavimo ga, Svet Evrope).

Poleg tega je po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov

Vključevanje načela enakosti spolov je bilo na mednarodni ravni sprejeto kot strategija za uresničevanje enakosti spolov.Vključuje vključevanje vidika spola v pripravo, oblikovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik, regulativnih ukrepov in programov porabe z namenom spodbujanja enakosti med ženskami in moškimi ter boja proti diskriminaciji (vir: Znanstveni inštitut za družbene vede, št: Kaj je vključevanje načela enakosti spolov? EIGE - Evropski inštitut za enakost spolov). 

Na koncu je treba ponovno opozoriti, da se je treba s temi izzivi spopasti z vidika presečnosti, ki jo EIGE ponovno opredeljuje kot „analitično orodje za preučevanje, razumevanje in odzivanje na načine, kako se biološki spol (sex) in družbeni spol (gender) prepletata z drugimi osebnimi značilnostmi/identitetami in kako ta presečišča prispevajo k edinstvenim izkušnjam diskriminacije“ (Vir: EIGE Thesaurus).

Na (pravico žensk do) dostopa in ponovnega dostopa do izobraževanja in zaposlitve še vedno močno vplivajo družbeni izzivi in kontekstualni dejavniki, ki pogosto omejujejo izobraževalne in poklicne izbire in poti žensk. Pogosto je priznavanje pravice do samoodločanja in vloge v družbi enako pomembno kot priznavanje predhodno pridobljenega znanja in pridobivanje novih kompetenc. V tem kontekstu postanejo namenske strategije pomoči in prilagojene storitve (usmerjanje, vodeno ocenjevanje itd.) ključni koraki za ponovni vstop v izobraževanje in na trg dela in ne le stranski ukrepi.

Družbeni izzivi in kontekstualni dejavniki še vedno pomembno vplivajo na (enakopraven) dostop žensk do izobraževanja in zaposlitve

V skladu s strategijo Evropske komisije za enakost spolov 2020-2025, ki se nanaša na podatke o dostopu in enakosti pri zaposlovanju za leto 2020, so stopnje zaposlenosti žensk še vedno nižje kot pri moških, z nižjimi povprečnimi plačami in pokojninami ter s 75 % neplačanega skrbstvenega in gospodinjskega dela, ki ga opravijo ženske. (Vir: Strategija za enakost spolov 2020-2025, Evropska komisija, 2020).

Glede indeksa družbenih norm spolov Združenih narodov za leto 2023, ki opredeljuje predsodke do žensk na podlagi štirih razsežnosti (politična, izobraževalna, ekonomska in fizična integriteta), ima večina svetovnega prebivalstva še vedno temeljne predsodke do žensk, saj na primer meni, da so moški boljši od žensk na vodilnih položajih v politiki in gospodarstvu (Vir:Indeks družbenih norm spolov za leto 2023 (GSNI) - Breaking down gender biases: 2023, UNDP 2023).

Nazadnje, tudi v skladu s prejšnjimi premisleki, čeprav je napredek iz leta v leto večji, evropski indeks enakosti spolov za leto 2023 še vedno znaša 70,2 točke (evropsko povprečje), pri čemer so neenakosti med spoloma najbolj izrazite na področju moči (59,1 točke), na poddomeni ekonomskega odločanja pa le 54,7 točke (Vir: Indeks enakosti spolov 2023, Evropski inštitut za enakost spolov).

Priznanje pravice do samoodločanja in vloge v družbenem sistemu je enako pomembno kot pridobivanje kompetenc 

Ko gre za izobraževanje in zaposlovanje, spolni konstrukti tako kot na vseh drugih področjih življenja vplivajo na učne procese, izobraževalne prostore in dinamiko na delovnem mestu. Občutljivost za enakost spolov v storitvah in okoljih za izobraževanje odraslih in zaposlovanje pomeni več kot le poskus izboljšanja ciljno usmerjenih programov pomoči za moške in ženske, z namenom izboljšanja udeležbe v izobraževanju odraslih in zaposlovanju. Cilj priložnosti, občutljivih za spol, je izboljšati vključenost tudi z izboljšanjem splošne izkušnje sodelovanja v učnih dejavnostih ter zaposlitvenih in kariernih storitvah (odpravljanje stereotipov, ustvarjanje varnega prostora, podpora motivaciji, ustvarjanje priložnosti za socializacijo in mreže socialne podpore itd.)

Po našem mnenju bi se morale pobude, katerih cilj je podpirati več žensk (in več državljanov na splošno) pri dostopu in ponovnem dostopu do izobraževanja in zaposlovanja, osredotočiti na enakost spolov in integracijo kot prečni in osrednji proces ter obravnavati vse te pojave v njihovi kompleksnosti, na vseh področjih življenja.

Dober primer v tej smeri je projekt Sveta Evrope Stop seksizmu. Odbor ministrov Sveta Evrope je marca 2019 sprejel Priporočilo CM/Rec(2019)1 o preprečevanju seksizma in boju proti njemu. Projekt ponuja obsežen katalog ukrepov za preprečevanje in tudi obsodbo seksizma ter poziva k posebnim ukrepom na posameznih področjih: jezik in komunikacija; internet in družbeni mediji; mediji, oglaševanje in druge komunikacijske metode; delovna mesta, javni sektor; pravosodni sektor, izobraževalne ustanove, kultura in šport ter zasebna sfera (Vir: Svet Evrope).

Drug primer je zavezništvo Men Engage Alliance - Working with men and boys for gender equality (Sodelovanje z moškimi in fanti za enakost spolov). MenEngage Europe (MEE) je ena od šestih regionalnih mrež v okviru svetovnega zavezništva Men Engage. Mreža MEE združuje več kot 100 evropskih članov iz 33 držav, ki se osredotočajo na moške in dečke za doseganje pravičnosti spolov. Osnovni cilj zavezništva je podpirati razumevanje, kako patriarhalne moškosti ohranjajo in poglabljajo nepravičnosti, opredeliti načine za njihovo izpodbijanje in preoblikovanje ter podpirati gibanja za pravičnost na podlagi spola, pravice žensk, pravice LGBTQI, rasno pravičnost, podnebno pravičnost in druga prepletena vprašanja družbene pravičnosti.

Nekatere pobude obravnavajo tudi specifično občinstvo ali se osredotočajo na specifične vidike vključevanja.

• Storitev in portal workingmums.co.uk, ki je začel delovati leta 2006, želi povezati delodajalce, ki ponujajo fleksibilna delovna mesta s polnim ali krajšim delovnim časom ali na domu, s poklicno usposobljenimi ženskami, ki iščejo fleksibilna delovna mesta. Poleg aktivnega portala za delovna mesta, imenika franšiz in spletne skupnosti Working Mums sodeluje z delodajalci tudi pri izmenjavi in praznovanju najboljših praks na področju raznolikosti spolov, prožnega dela, poklicnega napredovanja žensk, podpore družini in programov za povratnike.
• Projekt  MOVE-UP, ki ga sofinancira Evropska unija, je razvil prožno in kakovostno pot za izpopolnjevanje za ženske, ki večino svojega časa in truda posvečajo vlogi matere in se morajo (ponovno) vključiti v izobraževanje in na trg dela. Nudijo jim možnost ocenjevanja in nadaljnjega razvijanja osebnih, socialnih in učnih kompetenc (PSL), pridobljenih z izkušnjo materinstva, tako za razvoj ključnih kompetenc kot za spodbujanje in olajšanje dostopa do nadaljnjega usposabljanja in zaposlitvenih možnosti. Eden od ključnih vidikov pobude je bil tudi, da se skupaj s strokovnjaki iz prakse razvije prilagojena strategija ozaveščanja za specifično občinstvo, ki je bila nato pred popolnim izvajanjem tudi preizkušena v kontekstu s potencialnimi učenkami (Vir: projekt MOVE-UP ).
• Kot primer pobud, ki podpirajo dostop moških do usposabljanja, lahko omenimo gibanje Men's Sheds Movement, globalno neformalno gibanje za podporo skupnostnih učnih prostorov za moške, kot je irsko združenje Men Sheds Association. Men's shed je skupnostni projekt, kjer se moški lahko združujejo, da bi se skupaj učili, si izmenjali znanja in spretnosti ter sklepali dolgotrajna prijateljstva.

Na koncu se zdi, da je pred nami še dolga pot do podpore transverzalni integraciji načela enakosti spolov v izobraževalnih in zaposlitvenih politikah in praksah. Na ravni organizacij je na primer bistveno, da se oblikujejo dejavnosti in storitve, ki ustvarjajo varne prostore za vse ter spodbujajo občutek skupnosti, opolnomočenja in zaupanja, pri čemer je treba upoštevati vidik medplastnosti. Na sistemski ravni je še vedno zelo pomembno razvijati ozaveščenost strokovnjakov v izobraževalnih, socialnih in zaposlitvenih službah ter delodajalcev o enakosti spolov in stereotipih ter razvijati in izvajati redne programe za krepitev zmogljivosti teh strokovnjakov. Pri teh prizadevanjih, tako na sistemski ravni kot na ravni organizacij, ima sektor izobraževanja odraslih v prihodnjih letih ključno vlogo.

Sorodni viri na  EPALE

• Povzetek razprave EPALE - Enakost spolov in izobraževanje odraslih - in še naprej - https://epale.ec.europa.eu/en/blog/gender-equality-and-adult-learning-and-beyond
• Prožne učne poti za enakost spolov - https://epale.ec.europa.eu/en/blog/flexible-learning-pathways-gender-equality
• Opolnomočenje brezposelnih mater: Novo orodje za samoocenjevanje in vrednotenje - https://epale.ec.europa.eu/en/resource-centre/content/empowering-unemployed-mothers-new-self-assessment-and-evaluation-toolkit

Špela Močilnikar, članica Nacionalne podpore službe EPALE Slovenij, sem pri pripravi tega prevoda uporabila pomoč orodij na osnovi umetne inteligence (UI), ki sem jih nato po potrebi prilagodila in pregledala.