V petek 12.2.2022 so se v prostorih Zasavske Ljudske Univerze (ZLU) v Trbovljah ponovno odvijale živahne debate o lažnih novicah in zavajujočih vsebinah na spletu. V okviru projekta FIDO (iz angleške kratice: "Fighting Fake News and Disinformation"), ki ga financira Evropska komisija v okviru programa Erasmus Plus smo izvajali še tretjo delavnico v drugem sklopu neformalnih izobraževalnih učnih metod.

Tokrat so se udeleženci preizkusili v računalniški igri za odrasle, ob kateri se je razvila tudi dinamična diskusija. Delavnico je kot vedno do sedaj vodila Liza Kokole, organizatorka izobraževanja odraslih iz Zasavske Ljudske Univerze.

»Informacij je vedno več«

V uvodu je andragoginja Kokole udeležence vpeljala v vsebino lažnih novic in dezinformacij. Pri tem je posebej predstavila psevdoznanost ter obiskovalce nagovorila naj sami razmislijo o teorijah zarot, na katere so naleteli na spletu.

»Tega je ogromno! Ljudje trdijo, da je Zemlja ravna, ali pa da nikoli ni bilo poleta na Luno. Samo spomnimo se teorij o korona virusu,« je razmišljal eden izmed udeležencev.

Izvajalci projekta FIDO so tekom izvajanja vsebin delavnic, ki je ravno sovpadalo z epidemijo kovida 19, nemalokrat naleteli na primere o korona virusu, dileme povezane z epidemijo pa so bile pogosto predmet razprav in pogovorov tekom delavnic.

»Saj ljudi moramo razumeti. Vedno so nam govorili različne stvari, hkrati nobeden izmed nas ne zna tega dokazati. Omenjalo se je npr. da nas je preveč na Zemlji in da je potrebno zmanjšati populacijo,« se je spominjala udeleženka. Zmeda okoli dokazovanja je bila pogosto tekom delavnic trn razprave.

»En čas slišimo eno resnico, drugič drugo,« smo lahko slišali iz učnih klopi.

Udeleženci so izmenjevali izkušnje o vsebinah, na katere so na spletu naleteli ter izmenjevali mnenja. Pri tem pa so se vsi strinjali:

»Informacij je vedno več in vedno težje je preveriti, kaj je res.«

Udeleležencem je zato vodja izobraževanja posredovala še nekaj nasvetov o tem, kako prepoznati lažne in zavajujoče vsebine. Pri tem je navedla, naj bodo pozorni na naslov; rabo jezika; avtorje, ki se omenjajo, kot eksperti ter vir navedenih informacij.

Igra za odrasle 

V drugem sklopu delavnice smo odrasle učili, kako lahko s pomočjo računalniške igre, prepoznajo lažne novice in dezinformacije. Računalniške igre za odrasle sodijo v sklop metodologije, ki jo opisujemo s terminom »igrifikacija«.

Igrifikacija opisuje strategije, ki elemente uporabljene v igrah in povezane z njimi, prenesejo v okolje, ki ni povezano z igrami. Tehnike igrifikacije prilagajajo igralno mehaniko in motivacijske metode, da bi v učno okolje vnesle sproščenost in spodbudile vedenje učencev, ki je potrebno za doseganje ključnih učnih ciljev.

Udeleženci delavnice so vedeli, da morajo s sabo prinesti pametne telefone, preko katerih so dostopali do igre. Računalniško igro za potrebe projekta so sicer razvili italijanski partnerji QZR. Odziv na primere, ki so se pojavljali, ko so se odrasli prebijali skozi igro, je spet rodilo žive debate.

»Naslov je popolnoma neumen in nikoli ne bi kliknil na takšne vrste vsebin! Vem, da so lažne,« se je oglasil udeleženec.

»Jaz tudi vem, da je larifari, ampak včasih ravno za to kliknem na vsebino in preberem ter si mislim, pa saj takšne vrste vsebini ne more nihče nasesti,« je odgovarjala udeleženka.

»Jaz pa nimam tega časa, tudi zato me ni več na socialnih omrežjih. Takšne vrste naslovov pišejo samo provokatorji,« se je nadaljeval dialog.

Udeleženci so skozi prebijanje skozi igro ugotavljali, da vsak dan dobijo veliko takšnih vsebin ter se spraševali, zakaj ljudje, ki »pišejo neresnične tekste niso sankcionirani?« Razpravljali so o tem, da v nekaterih državah nimaš možnosti govoriti resnice, ker ko jo poveš, je lahko tvoje življenje ogroženo. Na drugi strani obstajajo države, med katerimi je naša, kjer obstaja svoboda govora, vendar zaradi tega ogromno nepreverjene vsebine na spletu in drugod.

»Koliko svobode pustiti? Kje je meja?« so se spraševali.

Razvijanje digitalne pismenosti

Vsaka od delavnic, ki smo jih izvajali, je bila drugačna, ker je s sabo prinesla pisano paleto udeležencev z različnimi izkušnjami, predznanjem in stopnjo kritične zavesti. V projektu FIDO si želimo starejše odrasle spodbuditi pri tem, da bodo več razmišljali o vsebinah, na katere naletijo na spletu.

Skozi troje različnih orodij za izobraževanje odraslih (metoda usposabljanja, priročnik in računalniška igra) želimo dodatno razviti nivo digitalne pismenosti ter spodbuditi debate, o verodostojnosti vsebin, na katere naletijo posebej na spletu. V njih želimo angažirati trenerje ter izvajalce izobraževanja odraslih, da se lotijo te tematike, hkrati pa v udeležencih spodbuditi radovednost po učenju skozi sodobne izobraževalne prakse.

Vsa orodja, ki jih bomo razvili v sklopu projekta FIDO, bodo dostopna na spletni strani: fi.do – FIghting fake news and DisinfOrmation (fidoproject.eu)

Katja Lihtenvalner, doktorska kandidatka s področja izobraževanja odraslih, medijska analitičarka, novinarka in producentka.