Izzivi in koristi mobilnosti učečih se odraslih
Izzivi in koristi mobilnosti učečih se odraslih
Priprava in izvedba skupinskih mobilnosti učečih se odraslih prinašata številne izzive, med katerimi so tudi iskanje ustreznih organizacij gostiteljic in številne andragoške, organizacijske in administrativne izzive. V Mestni knjižnici Ljubljana imamo Erasmus+ akreditacijo za področje izobraževanja odraslih v okviru katere organiziramo skupinske mobilnosti učečih se odraslih, predvsem članov bralnih klubov v knjižnice v tujini. Z namenom, da pridobim nove izkušnje, znanja in partnerje za organizacijo tovrstnih mobilnosti sem se med 11. in 13. novembrom 2024 udeležila kontaktnega seminarja Erasmus+ (TCA) v Alcalá de Henares, Španija, ki ga je organizirala španska nacionalna agencija za Erasmus+. TCA dogodki so namenjeni izmenjavi mnenj, predstavitvi dobrih praks, spoznavanju potencialnih partnerjev, iskanju dobrih projektnih idej ali prispevku k razvoju določenega področja na evropskem nivoju. TCA dogodek, ki sem se ga udeležila je bil vsebinsko osredotočen na organizacijo skupinskih mobilnosti učečih se odraslih.
Udeležbo na TCA dogodku zelo priporočam, saj ponuja edinstveno priložnost za neformalno spoznavanje potencialnih partnerjev in navezovanje stikov v sproščenem vzdušju, kjer se ideje in informacije prosto pretakajo med udeleženci. Na dogodku so posamezniki in organizacije, ki imajo vsaj osnovno znanje o Erasmus+ in interes za sodelovanje na tem področju, kar je dobro izhodišče za iskanje partnerjev za izvajanje aktivnosti Erasmus+. Takšen dogodek odpira vrata tudi spontanemu mreženju – ko udeležencem omeniš, kaj iščeš, se hitro zgodi, da te kdo od ostalih udeležencev pocuka za rokav: "Hej, slišal sem, da si iz knjižnice...", kar se nadaljuje s pogovorom, izmenjavo kontaktov in je možen začetek novega partnerstva. Zame je bila to odlična izkušnja za krepitev poznavanja programa Erasmus+ in za ustvarjanje novih mednarodnih povezav. Na TCA dogodke se zainteresirani prijavijo preko nacionalnih agencij za Erasmus+ v svojih državah, v Sloveniji je to Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS; prijava na seminar).
Dogodek je bil zelo dobro organiziran in uravnotežen med delovnimi ter neformalnimi aktivnostmi. Poleg predstavitev dobrih praks je vključeval tudi delo v skupinah, kjer smo razpravljali o izzivih in koristih mobilnosti. Predstavitve so bile kakovostne, vendar je bilo delo v skupinah odlična priložnost za izmenjavo praktičnih idej in iskanja rešitev za težave s katerimi se spopadamo pri organizaciji mobilnosti učečih se odraslih. Mednarodno povezovanje je bilo sproščeno in poučno, saj smo se udeleženci iz različnih držav pomešali in delili izkušnje, povezane z mobilnostmi naših organizacij.
Na dogodku sem pridobila številna konkretna znanja za pripravo skupinskih mobilnosti učečih se odraslih in tudi informacij ter uvidov, ki tako mene kot tudi Mestno knjižnico Ljubljana motivirajo in navdihujejo za organizacijo skupinskih mobilnosti učečih se odraslih tudi v prihodnje. V nadaljevanju z namenom, da se v to aktivnost vključi še kakšna druga knjižnica v Sloveniji ali tujini povzemam nekaj praktičnih informacij.
Premagovanje ovir pri organizaciji
Priprava in izvedba skupinskih mobilnosti učečih se odraslih prinašata številne izzive, ki zahtevajo temeljito načrtovanje in prilagodljivost. Razpravljali smo o različnih izzivih, s katerimi smo se srečali med organizacijami mobilnosti. V tej razpravi sem delila tudi našo izkušnjo prve skupinske mobilnosti učečih se odraslih v splošnih knjižnicah v Sloveniji, ki smo jo izvedli v maju 2024, ko smo učeče se odrasle, člane bralne skupine v Mestni knjižnici Ljubljana odpeljali v Oslo (Norveška). Predstavila sem s kakšnimi izzivi smo se soočali ob organizaciji in kaj so učeči se odrasli odnesli iz mobilnosti (vse je povzeto v članku Od načrta do novih znanj z uporabniki: šest nasvetov za pripravo skupinske mobilnosti Erasmus+ učečih se odraslih, ki je bil objavljen v Knjižničarskih novicah). Kljub temu, da smo udeleženci TCA dogodka prihajali iz zelo različnih ustanov, pa smo našli veliko skupnih izzivov, najpogostejši so bili:
- Iskanje primernih organizacij gostiteljic: Pri iskanju partnerjev je ključna odprtost za nove ideje in vztrajnost, saj je pogosto potrebno več poskusov za vzpostavitev uspešnega sodelovanja. So pa zato pridobljeni partnerji toliko bolj dragoceni in lahko z njimi vzpostavimo dolgoročno sodelovanje.
- Neprivilegirani učeči se odrasli: Ovire, kot so pomanjkanje financ, omejen dostop do informacij in jezikovne težave, lahko udeležencem iz manj ugodnih okolij otežijo vključitev v mobilnosti. Pomembno je, da jih že pred začetkom mobilnosti seznanimo, da lahko večino ovir skupaj premagamo, ker Erasmus+ program tudi finančno podpre posebne potrebe.
- Družinske in delovne obveznosti: Velik izziv je usklajevanje mobilnosti z osebnimi in poklicnimi obveznostmi, zlasti za tiste udeležence, ki skrbijo za otroke ali imajo druge odgovornosti. Tudi tukaj je zelo pomembno, da so morebitni udeleženci mobilnosti že vnaprej obveščeni o možnostih, ki jih imajo ter da vedo, da se z nami lahko pogovorijo o tem, če niso prepričani.
- Logistični in administrativni izzivi: Usklajevanje prevozov, nastanitev in potrebnih dokumentov, kot so zdravstveno zavarovanje in vizumi, zahteva veliko časa in natančnosti.
Slika 1: Mreženje med dogodkom. (foto: osebni arhiv avtorice)
Poudarili smo tudi pomen medsebojnega sodelovanja med institucijami, ki omogoča boljše reševanje teh izzivov in iskanje kreativnih rešitev.
Prednosti in učinki
Mobilnosti prinašajo številne prednosti za udeležence in organizacije. V prvi vrsti ponuja mednarodne izkušnje tudi učečim se odraslim iz ranljivih skupin in tistim, ki imajo slabši ekonomski ali socialni položaj. Poleg osebnostne in strokovne rasti smo na seminarju izpostavili naslednje koristi:
- Prva mednarodna izkušnja: Za mnoge udeležence je mobilnost prva priložnost za potovanje v tujino, kar poveča njihovo samozavest in odpira nove možnosti. V tem primeru jim je morda treba pomagati pri pridobivanju določenih dokumentov, ki jih še nimajo (npr. Evropska zdravstvena kartica).
- Izboljšanje veščin: Mobilnosti omogočajo razvoj jezikovnih, digitalnih in komunikacijskih spretnosti, kar udeležencem pomaga tudi pri poklicnem in osebnem življenju. Na mobilnostih izboljšajo komunikacijo v tujem jeziku, veščine javnega nastopanja in izboljšajo orientacijo v tujem kraju. Poleg tega se razvijajo tudi veščine kot so sodelovanje v skupini, prilagajanje, sposobnost reševanja problemov, … Vse te veščine pomagajo, da se udeleženci počutijo bolj samozavestne.
- Medkulturna povezanost: Udeleženci pridobijo globlji vpogled v druge kulture, kar krepi njihovo razumevanje in sposobnost sodelovanja v mednarodnih okoljih in spet krepi njihovo samozavest.
- Občutek pripadnosti: Ko se udeležijo skupinske mobilnosti, postanejo del skupine, kar pripomore k občutku povezanosti, tako z organizacijo, ki je mobilnost organizirala, kot z ostalimi udeleženci mobilnosti. Zaradi povezanosti udeleženci največkrat tudi sami širijo dober glas o mobilnostih in postanejo ambasadorji programa Erasmus+.
- Priložnost za manj privilegirane: Mobilnosti zagotavljajo enakovredne priložnosti za vse udeležence, kar spodbuja socialno vključevanje in zmanjšuje razlike. Erasmus+ res pokrije kakršnekoli dodatne izdatke, ki nastanejo zaradi udeleženca, ki ima manj priložnosti (npr. nakup/najem pripomočkov za ljudi z zdravstveni izzivi, doplačilo za posebno prehrano zaradi alergij ali drugih zdravstvenih stanj, najem tolmača za znakovni jezik ali klančine, plačilo izdelave osebnega dokumenta, nakup kovčka, če si udeleženec tega, zaradi šibkejše finančne situacije, ne more sam privoščiti).
Slika 2: Udeleženci delijo svoje pozitivne izkušnje z mobilnostjo. (foto: osebni arhiv avtorice)
Učinkovita priprava udeležencev in organizacija mobilnosti
Priprava je temelj za uspešno izvedbo mobilnosti. Udeleženci morajo vedeti kam grejo, poznati pravila obnašanja v tuji državi in vedeti kaj je njihova naloga. Najlažje je, da se z njimi dobimo na pripravljalnem sestanku, kjer jih seznanimo o vsem, oni pa nam lahko zastavijo vprašanja. Na sestanku je potrebno poudariti tudi, da se lahko z nami pogovorijo na štiri oči, če imajo težavo, o kateri ne želijo govoriti pred vsemi. V skupinah smo razpravljali o ključnih korakih, najbolj pomembni, poleg že omenjenega pripravljalnega sestanka, so se nam zdeli:
- Pripravljalni obisk: Ta lahko poteka v živo ali pa virtualno (npr. prek Zoom-a). Omogoči nam boljše načrtovanje programa, spoznavanje gostiteljske organizacije in prilagoditev programa potrebam udeležencev.
- Informacijski paketi: Na pripravljalnem sestanku udeležencem razdelimo info pakete z vsemi podrobnostmi mobilnosti, vključno z logistiko, pričakovanji ter kulturo gostujoče države. Pojasnimo jim tudi, da sami z mobilnostjo ne bodo imeli nobenih stroškov kar se tiče nastanitve, prehrane, transporta in vstopnin. Priprava informacijskih paketov je ključna za zagotavljanje vseh potrebnih informacij (npr. o zdravstvu, nujnih kontaktih, kulturnih razlikah).
- Mentorstvo: Udeležencem mora biti dodeljena ustrezna podpora, bodisi preko mentorjev, ki jim pomagajo pri prilagoditvi na nove okoliščine, bodisi preko osebnih spremljevalcev, če gre za udeležence s posebnimi potrebami.
- Podpora družinam: Zagotavljanje fleksibilnosti in finančne podpore je ključno za vključitev udeležencev z družinskimi obveznostmi.
Poudarek je bil tudi na zagotavljanju jasnih pričakovanj za udeležence. Obvestiti jih moramo o vseh pričakovanjih, ki jih imamo do njih pred, med in po mobilnosti. To vključuje sodelovanje v programu, poročanje o izkušnjah ter diseminacijo informacij po zaključku mobilnosti.
Slika 3: Predstavitve dobrih praks. (foto: osebni arhiv avtorice)
Zaključek
Skupinske mobilnosti so izjemno pomembne za spodbujanje vseživljenjskega učenja in vključevanja ranljivih skupin. Udeleženci se iz teh izkušenj vračajo z izboljšanimi veščinami, večjo samozavestjo in medkulturnimi izkušnjami. Tovrstne aktivnosti krepijo mednarodna partnerstva, saj skupinska mobilnost pogosto vključuje pripravljalni obisk, ki omogoča boljše načrtovanje in povezovanje z gostiteljsko organizacijo, nato pa sledi mobilnost z vključitvijo uporabnikov. Na ta način se okrepijo vezi med institucijami, kar vodi k dolgoročnemu sodelovanju.
Koristi za udeležence so številne. Poleg razvoja komunikacijskih, jezikovnih in digitalnih veščin mobilnosti spodbujajo prilagodljivost, delo v skupinah, samostojnost in samozavest. Udeleženci pridobijo tudi globlji vpogled v druge kulture, kar krepi njihovo medkulturno razumevanje in sposobnost delovanja v raznolikih okoljih.
Za več informacij o načrtovanju in izvedbi mobilnosti učečih se odraslih priporočam pregled "Priročnika za organizacijo Erasmus+ mobilnosti za učeče se odrasle".
Slika 4: Tri udeleženke iz Slovenije. (foto: osebni arhiv avtorice)
Maja Šefman je v Mestni knjižnici Ljubljana zaposlena kot koordinatorica projektov v Centru za mednarodno sodelovanje. Izvaja koordinacijo mobilnosti Erasmus+, različne bibliopedagoške dejavnosti ter izobraževanja slovenskih knjižničarjev o animaciji in pripravi interaktivnih vsebin in sodeluje v projektih promocije branja.
