Nedavno smo na Slovenski UTŽO in drugod po Evropi testirali gradivo nastalo v projektu GGA, kjer gre za opolnomočenje starejših prostovoljcev. Testiranje je vsakokrat preizkus in je učenje za vse, za avtorje (partnerje v projektu) in za tiste, ki jim je gradivo namenjeno. Uporabniki gradiva GGA so izobraževalci, končni uporabniki pa starejši (prostovoljci), ki jih bodo izobraževalci izobraževali. Zato morajo njim vsebine biti pisane na kožo. Njih je veljalo navdušiti, da se vključijo v tim. Nagradni program za starejše (prostovoljstvo, študij, športne dejavnosti).

Testiranje v dveh dejanjih

Testiranje je potekalo na našo željo v dveh fazah in na dva načina. Z glavnim dogodkom, ki mu je sledila še zariščna skupina. Ob začetku 39. študijskega leta Slovenske UTŽO je testiranje je bilo eden uvodnih dogodkov te univerze. Zato smo morali biti še posebej pozorni in ustvariti vabljivo, sproščeno ozračje, priložnost za srečevanje. Naši starejši študenti se vračajo po tem, ko so dve leti preživeli za stenami svojega domovanja, potem, ko ni bilo veliko vzrokov za radost..

Dve leti je v življenju starejšega človeka veliko

V njihovih očeh smo prebrali dvom. »Ali si sploh še želim? Zgubil sem, ali zgubila sem, voljo biti prostovoljec ali prostovoljka. Tudi učil se ne bi več. »Veste, dve leti v življenju starejšega človeka je veliko (verjetno tudi v življenju mladih odraščajočih). Ti dve leti sta nam bili ukradeni. Toda »ukradeni« sta bili tudi organizacijam, ki se ukvarjamo z ljudmi in njihovimi vprašanji. Postarale so se te organizacije, kajti ni bilo dovolj naključnih in drugih srečanj, spodbud in odzivov, iz katerih se rojevajo inovacije. Ne da se živeti le od strokovnih in znanstvenih člankov.

Kako razumeti prostovoljstvo in kako deluje

Tako smo prvo srečanje »Kako razumeti prostovoljstvo in kako deluje« pripravili kot širši dogodek, v naslovu projekta GGA nismo omenjali, zgolj temo prostovoljstva. Pred testiranjem smo dokaj humorno načeli vprašanje upokojitve in starosti (knjige, filmi, študije) in mitov o starosti. Predstavili smo Konceptualno ozadje projekta ali filozifijo projekta. Predstavili smo Pregled stanja v prostovoljstvu v Litvi, Latviji, na Nizozmskem, v Sloveniji in v Bolgariji.

V žariščni skupini pa je bil čas, da se podrobno posvetimo nekaterim, že na prvem dogodku odprtim vprašanjem. Predvsem vprašanju skupnosti, ki je do leta 60, ko se družine pričnejo spreminjati in se njeni člani individualizirajo, bila samoumevna. Ljudje so živeli skupaj, tedaj  pa postanejo člani družine samostojna, neodvisna bitja. Tedaj se nekatera intimna vprašanja politizirajo, nastanejo družbena gibanja.

Za povezovanje v skupnost poslej skrbita družba in država. Ustvarjata strukture kot so organizacije starejših za starejše, univerze za tretje življenjsko obdobje, ki gradijo mostove med starejšimi in družbo s svojimi programi, tudi prostovoljskimi.

Testirali smo tudi priročnik Prostovoljstvo v poznejših letih. Zakaj ne? Gre za publikacijo, ki predstavlja vidne prostovoljce v prostorih naštetih držav. Prostovoljske zgodbe so nadvse osebne, težko primerljive. Podoben je lahko le družbeni okvir, tisti v post-socialističnih državah še posebej  Ta je viden, ko prebiramo zgodbe anonimnih starejših prostovoljcev in tistih, o katerih in s katerimi v glavni vlogi so nastali filmi. Domala vsi pa poudarjajo, da smo vsi od skupnosti veliko prejeli in je zdaj čas, da ji kaj od prejetga tudi vrnemo. To so ugotovili tudi udeleženci žariščne skupine. Čas, da pride do izmenjave.

Testirali smo vrednost zgibank. Tu ni bilo pripomb

Dlje časa smo posvetili analizi spletne strani. Ta je dostojna, zadržana, a naši študenti bi si želeli krajših besedil na uvodni strani, misli kategorizirane in označene s temnimi pikami, kajti starejši  še mislijo linerano in ne utripajoče , tako kot današnji mladi.

Testirali smo filme...ki spremljajo projekt

Testirali smo filme in prav posebej tudi pisane zgodbe, besedila in ugotovili, da je prostovoljstvo lahko posledica profesionalne poti... Nekdanji inžinerji elektrotehniki in strojniki, bibliotekarji se vključijo v prostovoljske vloge na svojem področju. Kot vodnik po tehnični zbirki v muzeju, kot bibliotekarka, ki ima končno čas, da ureja zbirke podatkov, tako natančno kot si je zmeraj želela. Prostovoljstvo je dejavnost brez prisile, ohranja starejše v odgovornosti in povezanosti z družbo.

Javni prostor za »vrstniško prostovoljstvo«

Strukture, ki omogočajo organizirano prostovoljstvo ali izobraževanje starejših pa so javni prostor, prostor naključij in novih zamisli, prostor delovanja. V naši žariščni skupini sta se Andrej in Alojzij gledala dolgo. Nista  se prepoznala četudi sta bila nekoč sošolca. »Brez las je človek videti drugačen kot z lasmi mladeniča... » Stekel je pogovor med njima. Prostovoljstvo starejših obnavlja vrstniške vezi. Vrstniško prostovoljstvo pa bo morda nov koncept, ki ga bomo teoretizirali na UTŽO.

Partnerji v projektu GGA, Vztrajaj, dosezi cilje, prejmi nagrado; opolnomočenje starejših prostovoljcev

Kaunas Region University of the Third Age, Kaunas, Litva

University of Ruse “Angel Kanchev”, Ruse, Bolgarija

NGO “Vecmāmiņas.lv”(Grannies.lv), Riga, Latvija

S.A.F.E. (Sustainable Attitude For Environment), Amsterdam, Nizozemska

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, Ljubljana, Slovenija

URL: https://gogetaward.eu/wp-content/uploads/2021/08/gga_brochure_4-1.pdf

Številka pogodbe: Erasmus+ Ka2, 2020-1-LIT01-KA204-077

Dr. Dušana Findeisen je andragoginja, so-ustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. 

Dušana Findeisen je bila sprva profesorica francoskega in angleškega jezika in književnosti, kasneje predavateljica, docentka za področje andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zdaj je predstojnica Inštituta za raziskovanje in razvoj izobraževanja znotraj Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Še zmeraj deluje tudi kot mentorica starejšim študentom. Z izobraževanjem starejših se je vse od leta 1984 dalje ukvarjala v nekdanji Federativni Jugoslaviji, Sloveniji in številnih evropskih državah. Leta 1986 je skupaj s profesorico Ano Krajnc z Univerze v Ljubljani ustanovila Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, združenje za izobraževanje in družbeno vključenost, ki velja za eno največjih socialnih inovacij pri nas. Doktorirala je iz svoejga del, izobraževanja starejših.. Bila  nacionalna vsebinska kordinatorica  več kot 30 evropskih projektov na temo izobraževanja starejših, refleksije in medgeneracijskega izobraževanja.