chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Majhni dogodki z velikim dometom 2017 (7/7): Izzivi vključevanja starejših odraslih v učenje, delo in družbo

19/07/2017
by Zvonka PANGERC ...
Jezik: SL
Document available also in: EN

/sl/file/1png-101.png

Kdo so starejši odrasli? Katere so njihove značilnosti, kako se osebno razvijajo in kako se vključujejo v različne skupnosti? To so bile teme zadnjega, sedmega strokovnega dogodka (SD) EPUO, ki nas je 29. junija zvabil v Slovenj Gradec. Tam je v Koroškem pokrajinskem muzeju MOCIS center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec poskrbel za odličen strokovni in praktični program.

 

V delavnici so se starejši odrasli preizkusili v možganskem fitnesu, na katerem so interaktivno urili spomin, pozornost, koncentracijo in sproščanje. V začetku strokovnega dela pa nas je direktorica MOCIS-a, Sonja Lakovšek, uglasila z besedami, da 'v vseh starejših dremljejo zakladi, le prebuditi jih je treba'. In smo se odpravili na odkrivanje teh spečih potencialov …

 

Za začetek nekaj številk, ki dajejo misliti

/sl/file/2png-72.png

Nekatere pomenljive statistične podatke o deležu starejših med prebivalstvom Slovenije, njihovi zaposlenosti in brezposelnosti,  izobrazbi in delovni aktivnosti ter  vključevanju v vseživljenjsko učenje je z nami delil mag. Peter Beltram iz Andragoškega centra Slovenije (ACS). Izvedeli smo, da je po podatkih iz leta 2016 32,9 % oziroma okrog 680.000 Slovencev starejših od 55 let. Delež zaposlenih v starostnem razredu 55–64 let je daleč pod evropskim povprečjem, saj je  zaposlenih le 33,4 % žensk oziroma 43,6 % moških, medtem ko se te vrednosti na Švedskem gibljejo krepko nad 70 %. Nižje deleže kot pri nas pa imajo le še v Španiji.

 

Kar 59,5 % žensk in 46 % moških je v tem obdobju že upokojenih, preseneča pa velik delež 'drugače neaktivnih' žensk (7,7 %) in moških (5,9 %) – ti nimajo statusa zaposlenega, brezposelnega niti upokojenca. 'Kdo so, kje so, kaj počnejo?' smo se spraševali. Nizka v primerjavi z evropskim povprečjem, ki po Anketi o izobraževanju odraslih (2011) znaša 69,4 %, je tudi udeležba slovenskih pripadnikov tega starostnega razreda  v izobraževanju (40,5 %). Njihov glavni argument je, da učenja in usposabljanja preprosto ne potrebujejo. Izziv za aktiviranje te populacije je torej velik.

 

Neformalno učenje 'napenja elastiko' in osmišlja življenje na vseh ravneh

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik nas je opozoril, da je v starejšem obdobju  pomembno vzdrževanje pozitivne samopodobe in naravnanosti ter postavljanje realnih pričakovanj. Dejstvo je, da nekih reči pač ne zmoremo več v enaki meri kot prej, zato se je treba preusmeriti na področja, kjer uspevamo in se vsestransko krepimo. Pomembna je stalna težnja k osebnostni rasti in kongruentnosti, ki nas kot napeta elastika povezuje z našo predstavo o idealnem jazu. Ko te napetosti ni več, si zapremo pot do virov zadovoljstva. Ključno je tudi stalno iskanje smisla (po Franklu) na materialni, socialni in duhovni ravni, da nas ne preseneti praznina, ki lahko nastopi po zaključku delovne kariere. Po drugi strani pa so mnogi starejši še v delovnem razmerju in delodajalci bi morali vlagati v njihovo usposabljanje. Obenem bi se morali zavedati znanja in modrosti, ki ju premorejo in ju lahko prenesejo na mlajše. V razpravi smo soglašali, da je veliko pozitivnih zgodb o starejših, uspešno vključenih v različne oblike (medgeneracijskega) učenja in usposabljanja – treba jih je širiti in tako povečevati delež aktivnih.

 

Starejši potrebujejo drugačen pristop in obravnavo

/sl/file/5png-25.png

Če ste brez službe in imate srečo, da v velenjski Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje (OS ZRSZ) naletite na Tanjo Rečnik, ste varno spravljeni, sem pomislila ob njenem odličnem, občutenem prispevku o vključevanje starejših na trg dela. Teh je med brezposelnimi, ki so v pristojnosti njihovih šestih uradov, kar 36,6 %. Iz Tanjine predstavitve je bilo razbrati, da ne gre le za varnost statičnega tipa, ki temelji na empatiji, prijaznosti in osebnem pristopu, pač pa tudi za angažiranost, spodbujanje, informiranje o pravih priložnostih na pravi način …, na koncu pa tudi za pohvalo ob vsakem napredku, tudi najmanjšem.

V OS ZRSZ pa ne delajo le z brezposelnimi, temveč tudi z delodajalci, tako da jim napotujejo motivirane iskalce zaposlitve, slednje usposabljajo in v dobro obojih izvajajo ukrepe Aktivne politike zaposlovanja. Pri tem si prizadevajo, da bi se izognili starostni diskriminaciji, ki sicer pozna mnoge pozitivne stereotipe o starejših, a v praksi žal prevladujejo negativni. Kljub temu so v obdobju od januarja do maja 2017 med 2.325 novih zaposlitev uspeli umestiti kar 400 starejših od 50 let, od tega 170 nad 55 let. Na Zavodu poznajo recept: treba je ugotoviti prednosti starejših brezposelnih in javnost ozaveščati o njihovem potencialu, starejše aktivirati z ukrepi vseživljenjskega učenja, med katere sodi tudi vseživljenjska karierna orientacija, 'zdravo' izkoristiti omenjeni potencial starejših ter spodbujati medgeneracijske aktivnosti, odgovornosti in oblike pomoči.

 

Dober glas o odličnih priložnostih za starejše odrasle se širi in privablja

/sl/file/3png-93.png

Da v praksi tečejo odlični projekti, sta dokazali predstavitvi Andragoškega zavoda Ljudske univerze (AZ LU) Velenje ter Razvojno izobraževalnega centra (RIC) Novo mesto.

 

'Planet generacij se širi kot požar,' je živahno delovanje večgeneracijskega centra (VGC), ki ga z AZ LU Velenje soustvarjajo UPI ljudska univerza Žalec ter Slovenska filantropija – Hiša Sadeži družbe Žalec, pokriva pa 12 savinjskih občin, opisala Edita Tamše. Nad 700 udeležencev se od 8. do 18. ure druži, širi svoja socialna omrežja ter se vključuje v brezplačne učne in ustvarjalne dejavnosti. Tu so vsi enakopravni, izmenjava znanj in spretnosti teče v vse smeri in nastajajo čudoviti izdelki, ki VGC približujejo širši javnosti (kot na primer medkulturni šal vseh generacij, ki ovija drevo v bližnjem parku).

/sl/file/4png-94.png

Tukaj se dogaja ogromno: usvajanje slovenskega jezika za priseljence, kreativne in digitalne delavnice, urjenje spomina, obravnava tem, kot so zdravje, osebna rast, kultura … In vse to povezano z vsakdanje uporabnimi računalniškimi spretnostmi, ki se jih naučiš mimogrede, ker veš, da jih resnično potrebuješ. Udeleženec Bojan Krevh kar ni mogel prehvaliti osebja VGC, svoj slavospev pa je zaključil s pozivom, naj vsak širi informacijo o priložnostih, ki so na voljo v Planetu generacij.

V Novem mestu pa je starejšim na voljo Univerza za starejše, ki se je leta 2000 porodila iz študijskega krožka, ki ni želel enkrat za vselej zaokrožiti svojega delovanja. Prek vmesne organizacijske oblike – Univerze za tretje življenjsko obdobje – so leta 2015 prešli  v sedanjo, ki jo odlikuje demokratičnost njenega delovanja. Člani/slušatelji, več kot 350 jih je, so namreč soustvarjalci kakovostnega vsebinskega programa, ki je v celoti odziv na njihove potrebe in interese. Tudi v tem primeru ne gre le za izobraževanje, temveč za ustvarjanje, osebnostni rast in – združevanje. Slednjega starejšim morda še najbolj manjka. Med njihovimi cilji sta tudi razvoj pozitivnega odnosa do starosti in staranja v javnosti ter raziskovanje izobraževanja starejših. Pod okriljem Univerze za starejše zdaj deluje tudi VGC, dejavnosti pa izvajajo tudi v središču za samostojno učenje.

/sl/file/6png-16.png

Druga veja dejavnosti v RIC Novo mesto je mednarodni projekt Plan BE – aktivni starejši prostovoljci. V njem je vseživljenjsko učenje tesno povezano s spodbujanjem uravnoteženega trajnostnega družbenega razvoja tako na lokalni ravni kot tudi na ravni EU. In spet izvemo, tokrat od Simone Pavlin: priložnosti za dajanje so enako pomembne kot za pridobivanje (znanj in spretnosti). Zato v projektu ustvarjajo priložnosti za prostovoljno delo, pri čemer so glavni vir modrosti starejših odraslih njihove izkušnje! Dogodki, usposabljanja, gradiva – vse to nastaja v krogu predanih udeležencev in strokovnjakov iz štirih držav.

Vemo, da so projekti omejenega trajanja, toda če so njihovi rezultati kakovostni in potrebni, preživijo življenjsko dobo projekta in se vrastejo v življenje skupnosti. Prav to želimo vsem predstavljenim primerom.

Več o drugih strokovnih dogodkih EPUO, katerih namen je prikazati raznovrstne obstoječe dejavnosti na področju spodbujanja razvoja temeljnih zmožnosti in ključnih kompetenc odraslih, predstaviti dosežke ter opredeliti priložnosti in izzive: http://tvu.acs.si/paradaucenja/dogodki_epuo/2017.

 

 

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik na ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v IO. 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn