chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Majhni dogodki z velikim dometom 2017 (3/7): Razvoj kompetenc odraslih na podeželju – priložnosti in izzivi

15/06/2017
by Zvonka PANGERC ...
Jezik: SL
Document available also in: EN

/en/file/1jpg-371.jpg

Tretji strokovni dogodek (SD) EPUO je 6. junija v Žireh gostila Ljudska univerza Škofja Loka. Od njihove sodelavke Tanje Avman smo ob koncu izvedeli, da na škofjeloškem podeželju učenje poteka v lokalnih učnih središčih, kot so kozolci, kulturni, gasilski in vaški domovi … Če bo vse šlo po načrtih, pa jih bodo k izmenjavi znanj in spretnosti že kmalu privabljale učilnice, urejene v Žireh in treh okoliških krajih. A gremo lepo po vrsti, kot je narekoval program.

 

 

»Oj, mi smo pa tam na Žirovskem doma, v prelepi dolin'ci na koncu sveta …«

Začetne verze občinske himne je župan občine Žiri, mag. Janez Žakelj, uporabil za izhodišče svoje kratke predstavitve kraja, kjer domuje tradicija čevljarstva in klekljanja in kjer medgeneracijsko učenje poteka že od nekdaj, davno preden smo si zanj izmislili to učeno ime. V zadnjih časih pa stanje v občini – poleg ohranitve Alpine – krepijo novi investitorji in nova podjetja. Stopnja brezposelnosti je tu med najnižjimi v Sloveniji. Zelo pomembno pa je tudi kmetijstvo, kjer dopolnilne dejavnosti predstavljajo dodaten vir veselja, zaslužka pa tudi potreb po vseživljenjskem učenju.

Razvoju kompetenc odraslih na podeželju je na nacionalni ravni namenjen Program razvoja podeželja RS 2014–2020. Omogoča organizacijo in izvedbo prenosa znanj ter številne demonstracije, oboje pa zadeva tako tehnološke, ekonomske kot tudi okoljske izzive. »Ključno je bilo anketiranje ciljnih skupin, še posebej mladih kmetov, ki je odkrilo horizontalne, splošne potrebe, ter vertikalne, ki se razlikujejo po sektorjih,« nam je zaupala dr. Tadeja Primožič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Stalno zaznavanje dejanskih potreb podeželskega prebivalstva in oblikovanje vedno novih vsebin prenosa znanja so največji izzivi. Da pa vse skupaj ne bi izzvenelo preveč idilično, je treba povedati, da se spoprijemajo tudi z nezanimanjem ljudi za učenje. Šele ko ti zaznajo, da slednje pomeni ne le pridobitev digitalnih, jezikovnih in drugih kompetenc, marveč tudi lepše odnose, boljše medsebojno razumevanje generacij, izboljšano komunikacijo …, stvari stečejo.

/en/file/2jpg-322.jpg

Kmetijsko gozdarska zbornica je pri vsem tem pomemben spodbujevalec in izvajalec usposabljanj, panožnih krožkov, pogovorov, usposabljanj in preverjanj za nacionalne poklicne kvalifikacije, ekskurzij in drugih dejavnosti. »Element napredka je krepitev endogenih potencialov ljudi in narave,« je poudaril njihov predstavnik mag. Miran Naglič. Največjo moč vidi v ljudeh – informiranih, poučenih, zainteresiranih za akcijo, slednja pa mora biti dogovorjena, usklajena. Zato je ključno delovanje njihovih svetovalcev, ki pomagajo tudi pri pridobitvi evropskih in državnih sredstev, opravljajo pa tudi veliko animacijskega dela. Spodbujanje razvoja kompetenc je brezplačno, usposabljanja za pridobivanje licenc in nekatere druge vrste podpore pa pač ne.

In kako je drugod po Sloveniji poskrbljeno za podeželsko prebivalstvo? Prisluhnili smo predstavitvam Vitre iz Cerknice, Posoškega razvojnega centra (PRC) ter Ljudske univerze Kočevje.

»Izobraževanje čez planke za osebe na trgu dela«

Tako so v Vitri poimenovali svoja prizadevanja v okviru programov Leonardo da Vinci in Erasmus+, ki so na področju turizma, energetike in ravnanja z odpadki ter kmetovanja omogočila izmenjavo znanj in mnenj med Slovenci in Škoti. Za udeležence so bili ti praktični ogledi v tujini ter povezovanja organizacij in oseb, ki so v mnogih primerih prerasla v trajna prijateljstva, brezplačni. Edini pogoj je bila aktivna naravnanost udeležencev, ta pa je v nekaj primerih vodila do novih zaposlitev, sicer pa do številnih inovativnih pristopov v praksi. Ustvarjanje zelenega delovnega mesta na kmetiji, energetska samooskrba, gojenje zelišč ... – pod Vitrinim okriljem na ekskurzijah doma in v tujini nastajajo navdušujoče zgodbe o priložnostih pa tudi o težavah. Učijo nas, da je pogledati čez planke (lahko) koristno – vedno za obe strani, in da te oblike medsebojne krepitve znanj in spretnosti ne potrebujejo veliko denarja – le odprta srca in glave!

Skupno učenje je stkalo posebne vezi med sodelavkami

Na PRC od lani izvajajo projekt ESS Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc v dolini Soče. Ta jim narekuje, da skupaj s partnerji – Ljudsko univerzo Nova Gorica in Šolskim centrom Nova Gorica, Medpodjetniškim izobraževalnim centrom – zaposlene z nizkimi ravnmi teh kompetenc, stare nad 45 let, vključijo v različna usposabljanja. Mag. Damijana Kravanja si je z nami delila zgodbo delavk TIK Kobarid, ki so se vključile v program Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Razgibajmo življenje z učenjem (UŽU-RŽU). Gre za 120-urni program za podjetja, ki prinaša kompetence na področjih zdravja, trajnostnega razvoja, komunikacije, učenje učenja, digitalne pismenosti, finančnega opismenjevanja, osebnega managementa, sporazumevanja v tujem jeziku ter medčloveških odnosov. Da so prišli do teh pozitivnih premikov, ki so obogatili deset delavk, posledice pa se poznajo na celotnem kolektivu, je bilo treba preseči ovire. Te praviloma zadevajo miselnost posameznikov pa tudi podjetja. Sinergijo med zaposlenimi in vodstvom bodo v TIK Kobarid krepili tudi v prihodnje, saj – četudi se je usposabljanje končalo – so se dejavnosti oprijeli in jo bodo izvajali kot team building za zaposlene v proizvodnji. Saj veste, statistika kaže, da slednje podjetja zelo redko napotijo v izobraževanje.    

Ljudem je treba prenesti stare veščine za življenje

Pogovor med Majdo Valda, sodelavko LU Kočevje, in Alojzijem Vidicem, ljubiteljem narave, še posebej zelišč, botanikom in lokalnim aktivistom, o oživljanju vaških jeder na Kočevskem je izzvenel blago in navdušujoče hkrati. Tudi tam drug drugemu predajajo znanja in organizirajo delavnice v gasilskih in vaških domovih. Ključno je zaznati prave potrebe in pravi trenutek, ljudi navdušiti za učenje, nato pa jih s stalno novimi, koristnimi vsebinami ohranjati v učni kondiciji. »Vsak se vključi iz svojega vzgiba, vsem pa pridejo prav zdravilne moči narave, ki je v tem okolju še posebej radodarna in lajša številne tegobe,« je povedal Alojzij. To so zelo dobro vedeli njihovi predniki, vmes pa se je njihovo znanje kar nekam izgubilo. Kočevske zgodbe (in obrazi) prek novih ljudi in projektov, kakršen je Večgeneracijski center, spet prihajajo na površje, in prav je tako.

 

Še nekaj sklepov

/en/file/4jpg-74.jpg

Tudi na podeželju je torej ključno ozaveščanje in medsebojno informiranje. Prav je, da nacionalne ustanove stopajo v interakcijo z nevladniki in aktivisti, vsi skupaj pa podprejo medsebojno učenje prebivalcev podeželja, ki jim omogoča krepitev strokovnih in splošnih kompetenc. Prav je tudi, da nacionalne ustanove z lokalne ravni dobijo povratne informacije o tem, kaj obrodi sadove in kaj ne. Ti sadovi pa bodo pravšnji le, če bomo znali izkoristiti endogene potenciale za zdravo in dobro življenje ter lepe odnose. Razume se, da je vloga ljudske univerze in drugih ustanov za izobraževanje odraslih pri tem nepogrešljiva.

 

Več o strokovnih dogodkih EPUO, katerih namen je prikazati raznovrstne obstoječe dejavnosti na področju spodbujanja razvoja temeljnih zmožnosti in ključnih kompetenc odraslih, predstaviti dosežke ter opredeliti priložnosti in izzive: http://tvu.acs.si/paradaucenja/dogodki_epuo/2017

 

Preberite si še druge spletne dnevnike o dogodkih EPUO 2017:

1/7: Vključevanje prostovoljcev v delo s priseljenci (mag. Zvonka Pangerc Pahernik)

2/7: Mladi na poti podjetnosti (Simona Kavčič)

4/7: Razvoj znanj in kompetenc kadrov v gospodarstvu (Simona Kavčič)

 

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik na ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v IO. 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user

    V Žireh smo se zbrali udeleženci, ki želimo povečati vključenost odraslih na podeželju v vseživljenjsko učenje, izboljšati kompetence, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi. Navdušili so me primeri dobrih praks iz Kočevja, Cerknice, Kobarida in seveda Žirov.

    Skozi pogovor gospe Majde in gospoda Alojzija iz Kočevja sem začutila velik pomen oživljanja podeželja in vaških domov. Poudarila sta, kako pomembno je v vaške domove, ki so bili včasih center kulturnega dogajanja, vnesti vsebino, ponovno vzpostaviti neposredne medsebojne stike vaščanov, starih običajev in avtohtono kulturo. Medgeneracijsko sodelovanje je tu nepogrešljivo.

    Nadvse spodbuden je primer podjetja TIK Kobarid, ki je z vključevanjem nižje izobraženih zaposlenih v Usposabljanje za življenjsko uspešnost doseglo povečanje osebnega zadovoljstva vključenih, povezanosti med zaposlenimi, sinergije med zaposlenimi in vodstvom, opazen prenos znanj in kompetenc na ostale zaposlene v proizvodnji ter večjo motivacija in proaktivnost na delovnem mestu. Zato ne preseneča, da program deluje kot 'team building' za zaposlene v proizvodnji.

  • Slika za %user

    Ti dogodki so vedno navdihujoči. Najprej zato, ker razbijejo utečen ritem delovnega vsakdana, pa tudi zato, ker spoznavamo nove kotičke Slovenije (hvaležna sem za to, da ste izbrali Žiri!), predvsem pa sem navdušena na tem, kakšne priložnosti imamo odrasli, da osebnostno in strokovno 'rastemo' – tudi na podeželju. 

    Kako prepričati ljudi z izgovori kot »Po šihtu me čaka še delo na kmetiji …« ali »Tega ne potrebujem, ker sem prestar …« in »Za učenje pa res nimam časa …«, da se vključijo v programe usposabljanj? To je res trd oreh, ki pa ga je nekaterim sodelujočim na dogodku v Žireh uspelo streti. Po tem, kar sem slišala, bi rekla, da so uspeli zato, ker so ob popolnoma drugih priložnostih slišali te iste ljudi (z izgovori), česa si želijo in kaj potrebujejo. In želijo si spretnosti, ki jim bodo v pomoč (tudi) v vsakdanjem življenju, želijo praktičnega prenosa znanja, ogledov dobrih praks, izmenjavo mnenj, radi spoznavajo ljudi, ki počnejo nekaj podobnega, … Po drugi strani pa so prisluhnili tudi delodajalcem in v programe dodali vsebine, ki bogatijo znanje, spretnosti in veščine zaposlenih ter so pomembne za neposredno opravljanje delovnih procesov. Razveseljujejo primeri podjetja TIK Kobarid s programom Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Razgibajmo življenje z učenjem (UŽU-RŽU) ali podjetja Hidria, ki se je v 300 ur dolg program Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Moje delovno mesto (UŽU-MDM) vključilo s 14 zaposlenimi. 

    Uspešni delodajalci se zavedajo, da se 'osebno' in 'poklicno' vse bolj prepletata, zato ljudje za dobro delovanje v podjetju potrebujejo širša (mehka) znanja. Dobrobiti takšnih in podobnih programov, usposabljanj so mnogotere in prav hitro se pokažejo v zagonu zaposlenih, pripravljenosti deliti znanje med sodelavci, se povezovati, sodelovati … Vznikne radovednost, ustvarjalnost, prikrade se ideja za 'preživeti' tudi na podeželju …