chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Majhni dogodki z velikim dometom (2/7): Mladi na poti podjetnosti

05/06/2017
by Simona Kavčič
Jezik: SL
Document available also in: EN

/sl/file/1jpg-351.jpg

Drugi letošnji strokovni dogodek (SD) EPUO je v Črnomlju na okrogli mizi zbral različne deležnike, ki so razpravljali na temo mladih v podjetništvu. Zavod za izobraževanje in kulturo (ZIK) Črnomelj je namreč 22. maja gostil SD EPUO z naslovom Mladi na poti podjetnosti, saj zadnja leta poudarjajo pomen kompetence podjetnosti in samoiniciativnosti, predvsem pri mladih, da bi ti prepoznali priložnosti domačega okolja za ustvarjanje novih delovnih mest. Verjamejo, da bo tema aktualna tudi v prihodnje in se hkrati zavedajo, da nič ne gre čez noč in bodo rezultati naporov, ki jih vlagajo v razvoj omenjenih kompetenc, vidni čez 5 ali celo 10 let. Direktorica ZIK-a, mag. Nada Žagar, je poudarila, da priložnosti gotovo so, kar se je skozi naše druženje potrdilo.

Iz teorije v prakso

Začeli smo morda nekoliko provokativno z dejstvom, da delodajalci preprosto ne dobijo ustreznih kadrov. Na eni strani govorimo o neustreznih kadrih zaradi pomanjkanja znanj in spretnosti, na drugi pa zaradi pomanjkanja volje in motivacije.

V Klubu belokranjskih študentov pravijo, da si študentje in mladi nasploh želijo več priložnosti za (študentsko) delo. A predstavniki delodajalcev so povedali, da klicev z željo po delu ni ravno veliko in da imajo z iskanjem ustreznih kadrov nemalo težav. Kje se torej zatika?

Možnosti in priložnosti

/sl/file/2jpg-292.jpg

Znanja in spretnosti posameznik pridobi v šoli in drugih organizacijah pa tudi v vsakdanjem življenju. V Beli krajini pogrešajo tehniške šole, večjo izbiro programov za dekleta idr., šolski sistem premalo vključuje prakso in premalo spodbuja podjetništvo in podjetniško miselnost, ki bi mladim pomagala razvijati določene kompetence. Lahko pa mladi izkoristijo druge ponujene možnosti zunaj obveznega šolanja – denimo različne organizacije za mlade.

Margita Adamič, ki zna razmišljati podjetno, tudi v povezavi z lokalnim, stavi na ustvarjanje priložnosti. (Mlad) človek naj sam išče svojo zgodbo in delo, pri čemer je ključna tudi podpora starejših. Te pa pogosto ni. Starši in starejši nasploh ne razmišljajo dovolj odprto, široko, podjetno. Smiselno bi bilo torej delati tudi z njimi ... Ne glede na starost so za razvoj na osebni in poklicni ravni potrebni volja, ideja in pogum ter pripravljenost na nenehno učenje in spopolnjevanje.

Podjetja iščejo tisto, česar skorajda ni – samoiniciativne ljudi, ki so se pripravljeni učiti!

Podjetja, tj. delodajalci, iščejo ljudi, tudi mlade, ki so pripravljeni delati in se dela naučiti. V podjetju Akrapovič denimo iščejo ljudi vseh starosti in različnih ravni izobrazbe, saj so vrata odprta vsem, ki pokažejo zanimanje, so samoiniciativni, ne glede na izobrazbo. Torej gre na začetku bolj za stvar volje kot znanja. In to pogrešajo: željo, samoiniciativnost. Tudi mladih in predvsem njih.

Pripravljenost za delo in samoiniciativnost iščejo tudi v podjetju Adria Dom. Mladi morajo biti pripravljeni delati, hkrati pa tudi se učiti. Konec šole ni konec učenja. Izobrazba namreč ni vse, učenje je kontinuiran in vseživljenjski proces, za katerega je potrebna motivacija.

Sodelovanje in povezovanje

/sl/file/3jpg-123.jpg

T. i. milenijci so najinovativnejša generacija v zgodovini človeštva! To so potrdili tudi na podjetniški delavnici v Podjetniškem inkubatorju Bele krajine, na kateri so mladi razmišljali o svoji poklicni poti in razvijali konkretne podjetniške ideje. Potrdilo se je, da je mlade pogosto treba le motivirati, spodbuditi in jih podpreti.

SD EPUO je potrdil, da morajo biti mladi na začetku svoje poklicne poti pripravljeni vložiti nekaj truda, se učiti in iskati priložnosti, ki jih ponuja tudi Bela krajina. Stopiti morajo v akcijo, pogumno in proaktivno! Lokalno okolje in ključni deležniki v njem pa se morajo biti sposobni povezati, ustvariti podporno okolje za razvoj podjetništva in spodbujati razvoj ustreznih kompetenc pri mladih pa tudi pri starejših. Prisluhniti je treba že obstoječim podjetnikom in slišati njihove potrebe po kadru, mlade pa vzgajati, da bodo pripravljeni na vseživljenjsko učenje, se zavedali njegove moči in se veselili novih znanj. Slogan Moč in radost učenja torej nedvomno velja tudi na poti podjetnosti.

Več o strokovnih dogodkih EPUO, katerih namen je prikazati raznovrstne obstoječe dejavnosti na področju spodbujanja razvoja temeljnih zmožnosti in ključnih kompetenc odraslih, predstaviti dosežke ter opredeliti priložnosti in izzive: http://tvu.acs.si/paradaucenja/dogodki_epuo/2017.

 

Preberite si še druge spletne dnevnike o dogodkih EPUO 2017:

1/7: Vključevanje prostovoljcev v delo s priseljenci (mag. Zvonka Pangerc Pahernik)

3/7: Razvoj kompetenc odraslih na podeželju – priložnosti in izzivi (mag. Zvonka Pangerc Pahernik)

4/7: Razvoj znanj in kompetenc kadrov v gospodarstvu (Simona Kavčič)

 

Simona Kavčič je sodelavka na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti na ACS. Pokriva tudi tamkajšnjo knjižnico in si jo prizadeva približati vsem, ki jih zanima izobraževanje odraslih, se z njim ukvarjajo ali so vanj vključeni. Navdušuje jo pogled na aktivne ljudi različnih starosti, ki s svojo dejavnostjo bogatijo tako svoje življenje kot tudi življenja drugih.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user

     

    Tako je mag.  Zvonka Pangerc Pahernik  končala svoj komentar in tako bi se moralo začeti naše razmišljanje zakaj je  tako pomembno, da so mladi uspešni, zadovoljni, družbeno aktivni in učinkoviti, skratka vsestransko udejanjanji državljani. "Mladi so naša bodočnost" pravi zlajnana floskula, ki pa je še kako resnična.  Če ne bodo imeli možnosti in priložnosti  bomo pač ostali brez bodočnosti, ne le mladi, ampak mi vsi. Škoda je namreč potenciala in energije, ki ju premore le mladost. 

    Na vzajemnem sodelovanju zasnovana organizacija dogodkov EPUO v letih 2016 in 2017  je Bistričane povezala  z Črnomaljci, saj smo oboji pripravili dogodek fokusiran na "mlade". S strokovno delavko Darjo Kušar, ki v naši hiši  koordinira projekte  sva se z veseljem odzvali vabilu cenjenih kolegov. Naši ogranizaciji: Ljudska univerza Slovenska Bistrica in ZIK Črnomelj sta primerljivi tudi sicer po velikosti in območju, ki ga pokrivata z izvajanjem javne službe, pa tudi po  programskih usmeritvah, kakor je na primer ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Že na poti v Črnomelj pa sva se zavedli, da je v naši sicer prelestno lepi Sloveniji, ki sva jo skozi okna avtomobila občudovali v sončnem jutru, zelo velika razlika med regijami. Razlike so pogojene že z  infrasturkturo, saj pri nas v Podravju, ki že od rimskih časov leži  ob glavnih žilah prometnicah, pot  traja veliko  manj časa za podobne razdalje. 

    Ko govorimo o  možnostih in priložnostih za mlade je torej potrebno vedeti/upoštevati  te specifike. Na kaj namigujem? Na dejstvo, da  primerne  in učinkovite ukrepe lahko  zasnujemo le ob dobrem poznavanju lokalnega okolja, ne pa centralizirano, vsekakor pa je  nacionalna podpora potrebna in zaželena. Glasno je potrebno poudariti  dejstvo, ki smo ga uočili tudi na dogodku v Slovenski Bistrici o njem pa je nazorno pričal že naslov "Z mladimi za mlade!", da mladi ne želijo, da odločamo brez njih, še posebej ne ko gre zanje.  kaj natanko želijo in potrebujejo vedo  njabolje oni sami. Nič brez  mladih torej! 

    Štiri  ključna področja, ki mlade najbolj tarejo so:  delo - zaposlitev, aktivna participacija v družbi, stanovanjska problematika in  vključenost v vseživljenjsko učenje.

    Na področju brezposelnosti mladih je na  našem območju nekoliko boljše v primerjavi s celotno Slovenijo. Morda je k temu pripomogel tudi ukrep, da imamo na uradu za delo svetovalko, ki je specializirana za delo z mladimi. Vsekakor pa tako v Slovenski Bistrici, kakor v Črnomlju opažamo, da so mladi premalo podjetni in samoinciativni in vse prepogosto "čakajo" na rešitev od zunaj. Razvoj kompetence podjetnosti je tako na mestu pri tistih, ki so že na trgu dela in bodo tam še nekaj desetletij, kakor tudi pri teh, ki so še v "šolskem sistemu" in  lahko kot družba še marsikaj naredimo zanje v tem smislu. Med primeri dobre prakse na bistriškem lahko tako izpostavimo prav   prizadevanja v tej smeri, ki jih vodi Občina Slovenska Bistrica v sodelovanju z Razvojno informacijskim centrom, Ljudsko univerzo in drugimi. Več kot dobrodošle so tudi spodbude v obliki  razvoja podpornih storitev, ki spodbujajo podjetnišvo mladih. Lastnika mladega start-up podjetja, ki tržita blagovno znamko MEDENKA,  s katero smo pogostili udeležence dogodka, enoglasno zatrdita, da je  v njunem primeru podpora lokalnega okolja v obliki brezplačnih prostorov z ustrezno infrastrukturo  zelo pomembna in dobrodošla. Ugotavljamo tudi, da so prizadevanja  za zmanjšanje administrativnih ovir in zagotavljanje ustreznih informacij nikoli končano delo.

    Na VEM točki, ki deluje pri RIC-u Slovenska Bistrica so v letu 2016 zabeležili 100 registracij novih podjetij, od tega so  jih 21 ustanovili  mladi, stari do 30 let. Vsem je na voljo tudi brezplačno pravno in podjetniško svetovanje , številni spletni priročniki, delavnice in dodatna usposabljanja. Uporabijo  pa lahko tudi možnosti skupnega nastopanja na trgu in promocije. 

    Predstavnica podjetja Akrapovič  je poudarila  pomen kompetence - sposobnosti  vseživljenjskega učenja, ki jo pričakujejo od vsakega delavca. Natanko  tako usposobljenih delavcev kot jih danes podjeja potrebujejo ni na trgu dela, zato morajo biti le ti pripravljeni   učiti se, sprejemati nova znanja in biti  pri tem tudi samoiniciativni.  Te informacije so pomembne za nas, ponudnike izobraževanja odraslih, kakor tudi za delodajalce. Le ti pogosto menijo, da je "izguba časa in denarja" vlaganje v splošna znanja in kompetence zaposlenih, saj ne vidijo posredne povezave, ki dolgoročno pomembno vpliva na razvoj človeških virov v podjetju.  

     Ugotavljali smo, da se mladi vračajo v Belo Krajino. Podobne izkušnje imamo tudi v Slovenski Bistrici, kjer stalno narašča število prebivalcev. Mladi so tam, kje lahko rešijo svoj stanovanjski problem in kjer bodo lahko bolje živeli. Tudi tukaj imajo ukrepi lokalne skupnosti pomembno vlogo.

    Radi bi vse in radi bi takoj! Takšen odgovor dobimo če jih povprašamo kdaj in kako in ga je za razumeti, sam mladim  danes  rečemo vse tja do 30 leta starosti in še kakšno čez....in ne glede na to kako "mladi" se počutimo sami  je prav, da  se vrnemo na izhodiščno misel: "Če mladi ne bodo imeli možnosti in priložnosti  bomo pač ostali brez bodočnosti, ne le mladi, ampak mi vsi. Škoda je namreč potenciala in energije, ki ju premore le mladost. 

     

     

  • Slika za %user

    Teme o mladih in tem, kako naj si poiščejo svoj prostor pod soncem v teh, zanje precej neprijaznih časih, me vedno znova pritegnejo. Na opisanem dogodku me je fasciniralo tudi dejstvo, da sta bili uravnoteženo prikazani obe plati: na eni strani želje, potrebe, že kar pričakovanja, na drugi razlogi za njihovo (ne)izpolnjenost. Iskanje objektivne resnice, tudi krivde, prepričevanje drug drugega, odstiranje novih pogledov, impulz za vzpostavljanje paralelnega sveta, ker se je v tem nemogoče boriti proti toku, uspešne zgodbe o vzponih, podjetniških prodorih … O vsem tem je bilo mogoče slišati in spregovoriti, pri sebi pa sem se spraševala: kje v teh procesih je izobraževanje odraslih ali konkretneje , kakšna je vloga ljudske univerze?

    V opisanem primeru je je bila prav ljudska univerza – ZIK Črnomelj – nosilka strokovnega dogodka. Njihova podjetna direktorica, Nada, je k sodelovanju povabila Klub belokranjskih študentov, in ko je videla, da so z navdušenjem zagrabili (in dogodek odlično izpeljali!), je stopila nekoliko v ozadje. Še vedno je ZIK, konkretneje njihov Tomaž,  zagotavljal temelje in podporo, potrebno za uspešno izvedbo od začetka do (tudi administrativnega) konca. A voditi iz ozadja je ena največjih umetnosti!

    Na ZIK-u povezujejo generacije, so stičišče formalnega in neformalnega  izobraževanja in učenja, stičišče izobraževanja in kulturnega udejstvovanja … ZIK pozna potrebe svojega okolja in se nanje odziva, povezuje, daje razvojne impulze … Je prek takih dogodkov in številnih projektov Erasmus+ odskočna deska za pot v Evropo. Povezani so s prizadevanji nacionalnega izobraževalnega in zaposlovalskega sektorja, rešitve pomagajo snovati in uresničevati. Na ZIK budno spremljajo trende, zapolnjujejo vrzeli, narekujejo nove smeri ... in postajajo vse močnejša pozitivna gonilna sila v okolju. Teh pa nikoli ni dovolj – še posebej, kadar gre za reševanje trdovratnih problemov, ki imajo globoke, zakrivljene korenine, današnji čas pa počasnemu in usklajenemu razvozlavanju ni ravno v prid. ZIK je tudi vodilen pri ozaveščanju, da bo le 'učeča se Bela Krajina' kos težavnim izzivom družbe in gospodarstva. In kar me pri njih najbolj navdušuje, je dejstvo, da to počnejo z veliko naklonjenostjo – do Bele Krajine, njenih ljudi in narave. Saj jim mora uspeti!

    Četudi županja tokrat izjemoma ni bila z nami, je bilo čutiti podporo lokalne skupnosti oziroma več njih – tako kot lani na podobnem skupu v Slovenski Bistrici. Ko se sorodno naravnani ljudje povežejo in gredo zavzeto v isto smer, se ovire pretvarjajo v priložnosti. Naj jih mladi čim bolj uporabijo v svoj in vsesplošni prid!