chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Majhni dogodki z velikim dometom (5/7)

01/06/2016
by Simona Kavčič
Jezik: SL

Peti strokovni dogodek EPUO so pripravili v Radečah, kjer smo svoja znanja in vedenja bogatili v naravi. Tema dogodka je bila namreč »Obnovimo gozdove«, v regiji pa so prepričani, da so prav gozdovi pomemben člen v trajnostnem razvoju pokrajine in odlična priložnost za lokalno podeželsko prebivalstvo.

Dogodek, ki ga je pripravil KTRC Radeče, je povezal zanimive udeležence: dijake, študente, strokovnjake s področja gozdarstva, zaposlene na tem področju, lastnike gozdov pa tudi druge lokalne prebivalce. Med njimi smo bili tudi predstavniki področja izobraževanja odraslih. Prav to pisano občinstvo je dogodku dodalo bogastvo, saj je starostna in strukturna raznovrstnost prinesla dodano vrednost medsebojni deliti znanja in izkušenj.

Opredelitev novih znanj in spoznanj

/sl/file/collagejpg-8collage.jpg

Udeleženci dogodka smo se najprej zbrali na zajtrku v koči na Magolniku. Prvim stikom je sledil t. i. kabinetni del dogodka, na katerem so različni predavatelji udeležencem predstavili organizacije, v katerih delujejo, pa tudi nekaj uporabnih informacij o življenju z gozdom. Med govorci je bil tudi predsednik Prosilve Slovenije, katere člani si prizadevajo za sonaravno, trajnostno in ekonomično ravnanje z gozdovi. To so tri načela, za katerih uresničevanje pa je ključen dialog, ki naj bo namenjen iskanju rešitev in povezovanju različnih akterjev, tudi lokalnega prebivalstva.

 

Prof. dr. Jurij Diaci iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je svoje znanje o obnovi gozdov in številnih ujmah, ki zadnja leta Sloveniji ne prizanašajo, delil z udeleženci in večkrat poudaril, da sta nenehno dopolnjevanje znanja in njegova izmenjava nujna za vsak razvoj – osebni, družbeni in gospodarski.

Kabinetni del je zaključil Jože Prah iz ZGS, ki je poudaril, da je vseživljenjsko učenje koncept tudi za gozdove. Gozdovi so namreč pomemben sooblikovalec razvoja na podeželju. In tudi tu ne gre brez učenja in izobraževanja. To mora biti danes sistematično in usmerjeno, razviti pa je treba različne izobraževalne pristope in znanja za vse generacije. Učenje je dobra motivacija, saj zagotavlja socialni, kulturni in osebnostni razvoj ter razvoj aktivnega državljanstva. Prav aktivni državljani so pomembni za razvoj tako regije kot tudi države in družbe nasploh. Razvijanje socialne in državljanske kompetence je zato pomembno in ključno pri razvoju družbe, saj omogoča konstruktivno reševanje problemov tako lokalne skupnosti kot tudi širše. Velik potencial na podeželju predstavljajo študijski krožki, ki so neformalna moč podeželja ter odprta in demokratična oblika izobraževanja odraslih. Člane družijo skupni cilji in interesi, učijo pa se tudi drug od drugega.

V drugem delu dogodka smo se udeleženci odpravili v gozd. Tako smo spoznali teoretično pridobljena znanja tudi v praksi. Razprava in aktivno sodelovanje sta prinesla veliko novih znanj, lokalni udeleženci dogodka pa so se strinjali, da so gozdovi veliko bogastvo in da na njih sloni tudi razvoj regije v prihodnje, saj nudi veliko možnosti – vendar pa jih moramo znati prepoznati in izkoristiti.

/sl/file/gozdjpggozd.jpg

Razvoj in izobraževanje morata temeljiti na potrebah lokalnega prebivalstva in okolja. Nenehno je treba razvijati tudi temeljne zmožnosti, ki prispevajo k visoko vrednotenim osebnim in družbenim rezultatom, pomembne pa so tudi za osebno življenje in za skupnost. Na podeželju ima velik potencial razvijanje samoiniciativnosti in podjetnosti. S proaktivnostjo, neodvisnostjo in inovativnostjo posamezniki uspešno delujejo v svojem okolju in so zgled tudi drugim. In zakaj gozd? Ker podeželskemu prebivalstvu ponuja možnosti za aktivno sodelovanje, ima velik potencial za odpiranje novih delovnih mest, predvsem pa od posameznika zahteva, da se uči – za gozd in od njega – vse življenje.

 

Kot na strokovnih dogodkih EPUO pred tem (v CeljuSlovenski Bistrici, Kranju in Novem mestu) smo tudi tega zaključili z zavestjo, da so temeljne zmožnosti odraslih zelo pomembne tako za posameznika kot družbo, vseživljenjsko učenje pa ključno za razvoj podeželja in aktivno delovanje lokalnega prebivalstva. Brez znanja namreč ni napredka!

Simona Kavčič (simona.kavcic@acs.si), ACS

 

Simona Kavčič je sodelavka na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti na ACS. Pokriva tudi tamkajšnjo knjižnico in si jo prizadeva približati vsem, ki jih zanima izobraževanje odraslih, se z njim ukvarjajo ali so vanj vključeni. Navdušuje jo pogled na aktivne ljudi različnih starosti, ki s svojo dejavnostjo bogatijo tako svoje življenje kot tudi življenja drugih.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user

    Strokovni dogodek EPUO na Magolniku pri Radečah je potrdil, kako pomembna so takšna srečanja, kjer se zberejo različni udeleženci, od dijakov, študentov, različnih strokovnjakov s področja gozdov ter lokalnega podeželskega prebivalstva in izmenjajo svoja mnenja, vedenja, znanja o obnovi naših gozdov. Vsi udeleženci dogodka so se strinjali, da so nujna potrebna stalna strokovna izobraževanja in usposabljanja s tega področja tako za lastnike gozdov, kot drugo lokalno prebivalstvo, ki je povezano z gozdovi, večje pa bi moralo biti tudi povezovanje in sodelovanje različnih akterjev s področja gozdarstva v skupni skrbi za slovenski gozd.

    Gozdovi v Sloveniji prekrivajo okoli 60 % površine, kar pomeni, da je skoraj vsak slovenski kraj v bližini gozda. Gozdovi kot najbolj kompleksni ekosistemi imajo močan vpliv na ljudi, od gozdov je neposredno odvisno preživetje številnih ljudi, skupnosti, razvoj lokalnega okolja. Pa se zavedamo, kakšno naravno bogastvo se skriva v gozdovih za naš ekosistem, kakšen vpliv ima na življenjsko okolje in tudi za naše gospodarstvo in razvoj? Ugotovili smo, da vse premalo. Prav zaradi tega je izrednega pomena stalno osveščanje in ozaveščanje prebivalstva vseh generacij o pomenu gozdov, o trajnostni rabi gozdov in gospodarnem ravnanju z njimi. Le skupno zavedanje, da so naši gozdovi naše veliko bogastvo, bo ohranilo neokrnjene gozdove tudi za kasnejše rodove.