chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Majhni dogodki z velikim dometom (3/7)

30/05/2016
by Simona Kavčič
Jezik: SL

Tretji strokovni dogodek EPUO, 24. maja ga je v svojem Medgeneracijskem centru organizirala Ljudska univerza Kranj (LU Kranj), je v marsičem potrdil, ker je bilo rečeno že na celjskem dogodku o dolgotrajno brezposelnih in slovenjebistriškem dogodku o mladih. Srečanje z naslovom Znanja in kompetence z roko v roki za boljšo zaposljivost mladih je bilo namreč namenjeno mladim brezposelnim (glej program). Slednji so sodelovali v praktičnem delu, t. i. Zeleni delavnici, v kateri so reciklirali odpadne surovine. Iz odpadnih palet, debele penaste gume in tapetniškega blaga ter z nekaj spretnosti so pod budnim očesom mojstrov nastajali udobni sedeži. Recikliranje odpadnih surovin – poklici prihodnosti? Zakaj pa ne!

 

Priložnosti so!

/sl/file/slika1jpg-4slika1.jpg

Le naravnanost je treba spremeniti, verjeti vase in v neuhojene poti ter si pridobiti ustrezne spretnosti. Vse se začne in konča pri denarju, si včasih rečemo, in tako so menili tudi organizatorji, ki so nas najprej soočili s tem, da ima vsak od nas 'denarni zapis', pridobljen že v najzgodnejših letih – v družini, kasneje pa v drugih okoljih. Še več, ta zapis se prenaša iz generacije v generacijo. Ker gre za odnos oziroma misli, ki prehajajo v resničnost, nam denarni zapis lahko odpira vrata ali pa postavlja ovire. Če je zapis negativen, bo v denarnici venomer suša. A ni treba, da je tako! Ravnanja z denarjem se je mogoče naučiti, kar so v Kranju pokazali s projektom finančnega opismenjevanja mladih, ki so ga razvili pri reviji Finance. Do zdaj je bil razvit priročnik za učitelje, na osnovnih in srednjih šolah pa nastajajo krožki, v katerih mladi pridobivajo spretnosti ravnanja z denarjem. Še več, spoznavajo, kateri so poklici prihodnosti, in si oblikujejo predstavo o svoji sanjski službi. LU Kranj vidi te vsebine kot dodano vrednost tudi v programih za odrasle, saj nikoli ni prepozno za ukvarjanje z nečim, kar te veseli in hkrati prinaša dober zaslužek. Vsebina programa pa je silno primerna tudi za medgeneracijsko izmenjavo.

/sl/file/slika2jpg-0slika2.jpg

Da priložnosti so, zagotavlja mladim tudi Uroš Kopavnik iz ZRSZ, Območne službe Kranj, obenem pa zatrjuje, da lahko vsak sam največ naredi zase. Končana izobrazba – na kateri koli ravni – še ne pomeni možnosti zaposlitve, saj mladim primanjkuje življenjskih znanj. Kompetence si je mogoče pridobiti z različnimi deli, zato je treba na poti do sanjske službe včasih opustiti visoka pričakovanja in zagrabiti tisto, kar se ponuja, ker vsakršno delo prinaša izkušnje. Mladi praviloma ne prepoznavajo, katere kompetence jim manjkajo, medtem ko na zavodu vedo, da delodajalci cenijo kandidate, ki pokažejo ustrezen odnos do ljudi in dela ter znajo izraziti, v čem je njihova primerjalna prednost. Slednja je lahko tudi znanje katerega od jezikov, ki so ta hip najbolj iskani, npr. ruščina in nemščina.

Specialna znanja in kompetence bodo mladi brezposelni jeseni lahko pridobili v 60-urnem izobraževalnem programu Izdelovalec kompozitnih izdelkov na Zasavski ljudski univerzi v Trbovljah. Tam skupaj s partnerji iz Inovacijsko-razvojnega inštituta pri Univerzi v Ljubljani in podjetja Aereform ter na podlagi programa mobilnosti, ki jih je popeljal v Estonijo, snujejo priložnosti za mlade, ki jih zanimajo tehnologije prihodnosti. Kompozitni materiali, ki so nepogrešljivi pri proizvodnji čolnov, letal, bazenov, to vsekakor so. Skupaj z ZRSZ so med brezposelnimi iskali predvsem tiste z ročnimi spretnosti (izučene mizarje, šivilje …) in motivom, da se podajo na razmeroma nova področja dela.

/sl/file/slika3jpg-0slika3.jpg

O mladih in težavah, s katerimi se soočajo ob prehodu na trg dela, pa tudi o rešitvah, je poročala predstavnica UPI – ljudske univerze Žalec. Novembra 2015 organiziran posvet na to temo je pokazal, da je gospodarska kriza še posebej hudo prizadela prav to skupino prebivalstva. Udeleženci so se dokopali do predlogov, da je sistematično karierno svetovanje treba vključiti že v šole ter da so potrebni tesen stik z delodajalci in več priložnosti za pridobivanje izkušenj in kompetenc na delovnem mestu. Menili so tudi, da je na lokalni ravni nujno povezovanje mladih in njihovih društev s šolami in delodajalci. Med drugim so sklenili, da naj mladi sprejmejo odgovornost za svojo informiranost o različnih priložnostih in da moramo vsi spremeniti družbeni govor, ki je zadnje čase precej negativen, saj trdi: služb ni.

Pa smo spet pri mislih in prepričanjih – četudi se včasih ne zdi tako, je veliko v naših rokah, predvsem pa v glavi! Priložnosti pa so, le zaznati in zagrabiti jih je treba!

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si)(link sends e-mail), ACS

 

 

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik na ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v IO. 

 

 

 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user

    Na odlično izpeljanem strokovnem srečanju v Kranju mi je še posebno pozornost pritegnila predstavitev projekta, v okviru katerega bodo na Zasavski ljudski univerzi jeseni začeli izvajati izobraževalni program Izdelovalec kompozitnih izdelkov in na katerega bodo povabili mlade brezposelne z dobrimi ročnimi spretnostmi, kot so mizarji, šivilje, kuharji, saj je za delo s kompoziti med drugim izjemno pomembna natančnost. Zasavje ima torej priložnost za zagon nove industrijske panoge, ki jo je zagrabilo z obema rokama. Prihodnost je v kompozitnih materialih, saj se njihova uporaba v industriji povečuje. Za vse brezposelne, ki se bodo vključili v usposabljanje, je to zagotovo dobra priložnost, da si izboljšajo poklicne možnosti.