chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

O delu za ranljive ciljne skupine (in z njimi)

23/12/2015
objavil Ajda Turk
Jezik: SL
Document available also in: EN ET

»Nič za njih brez njih!« je bilo največkrat slišano sporočilo na mednarodni konferenci Gradimo mostove v izobraževanju odraslih, kjer smo med drugim obravnavali problematiko večjega vključevanja t. i. ranljivih skupin v izobraževanje odraslih. Tema je pogosto na dnevnem redu tovrstnih dogodkov – na lokalni in nacionalni ravni, v zadnjem času, kot posledica begunske krize, pa še zlasti na mednarodni –, a zdi se, da nikoli ni izčrpana. Razlogi za to so različni: 'ranljivih', da ne rečem že kar – 'ranjenih' –, je čedalje več, ukrepi, ki so jim namenjeni, pa jih žal pogosto ne dosežejo, če pa jih že, se hitro pokaže, ali so jim sploh pisani na kožo in ali bodo zares sprožili spremembe. Te namreč lahko pridejo le 'od znotraj', iz glav in src ljudi, ki se znajdejo na obrobju in si šele na temelju uvida zmorejo izboljšati svoje življenjske okoliščine.

Pomembno je torej ozaveščanje teh občutljivih skupin prebivalstva. Ta proces se začne pri prepoznavi vrednot, potreb, želja in sanj, nadaljuje pa se z oblikovanjem ciljev in iskanjem priložnosti ter gradnjo samopodobe v dialogu z 'zavezniki'. Slednji smo (lahko) vsi, ki delamo na različnih področjih v izobraževanju odraslih, saj spodbujamo, svetujemo, izobražujemo, podpiramo … ter na ravni stroke in politike (lahko) prispevamo k temu, da bo ovir čim manj, poti do uspeha pa tem več. In to takih, ki bodo čim bolj prilagojene potrebam in zmožnostim izobraževalno prikrajšanih skupin prebivalstva. Pomagajo lahko tudi nekdanji pripadniki teh skupin, ki so ovire, vsaj večino njih, že premagali in so lahko za zgled.

/sl/file/napisjpgnapis.jpg

 

Spodbujanje razvoja temeljnih zmožnosti je prioriteta EPUO

Ranljivim skupinam prebivalstva, predvsem tistim z nizko stopnjo izobrazbe in neustreznimi kvalifikacijami, je v celoti namenjen Evropski program za učenje odraslih (EPUO). V Sloveniji smo se njegovega uresničevanja najprej lotili s promocijskimi prijemi (Parada učenja – Dnevi učečih se skupnosti v letih 2013–2015) in predstavitvami primerov dobrih praks (video publikacije 1–4 v letih 2012–2014). Letos pa smo začeli uvajati strokovne dogodke EPUO za spodbujanje in razvijanje temeljnih zmožnosti odraslih. Skupaj z njihovimi nosilci smo jih strokovni javnosti predstavili na 19. andragoškem kolokviju, združenem z nacionalnim odprtjem EPALE Slovenija, povzeli pa smo jih v peti video publikaciji z zgovornim naslovom 'Zmorem, torej sem!'

Niz 21 strokovnih dogodkov EPUO je obsegal bogate strokovne razprave najrazličnejših deležnikov na lokalni ravni, na vsakem prizorišču pa je bilo izpeljano tudi praktično usposabljanje za izbrane ciljne skupine. Namen tega je bilo ugotavljanje stanja, tj. obstoječih programov, oblik sodelovanja, mreženja, partnerstev in drugih prijemov za dvigovanje ravni temeljnih zmožnosti odraslega prebivalstva, ter izzivov, ki so jih izobraževalci v večini primerov opredeljevali ne le za udeležence, temveč skupaj z njimi. Tako so nastala priporočila, ki bodo usmerjala proces uresničevanja EPUO v novem obdobju 2015–2017.

Dogodki EPUO so bili namenjeni štirim občutljivim skupinam: mlajšim odraslim, brezposelnim, priseljencem in podeželskemu prebivalstvu. Čeprav je šlo za navidezno ločene skupine, je bila ena od ključnih ugotovitev prav ta, da gre pogosto za večkratno prikrajšanost. Ta pa terja holistični pristop, saj ni dovolj, da npr. brezposelnega usposabljamo zgolj za pridobitev poklicnih kompetenc, ob tem pa zanemarimo druge, kot so sposobnost pisnega in govornega sporazumevanja, samoiniciativnost, podjetnost, razvoj lastne identitete, sposobnost empatije in sožitja z drugimi.

/sl/file/spletnapaspng-1spletna_pas.png

 

Ključno je povezovanje

»Izobraževanje ni in ne more biti osamljen proces,« je bilo slišati na andragoškem kolokviju, kjer so nosilci dogodkov EPUO poudarjali, da je za razvijanje temeljnih zmožnosti potrebno mreženje vseh akterjev v lokalnem okolju. »Lahko pa izvajalci izobraževanja (odraslih) prevzamejo povezovalno vlogo in postanejo gonilna sila v tem procesu,« je bilo naše logično spoznanje na kolokviju. Gre seveda za prizadevanja, ki so prvenstveno namenjena ranljivim, hkrati pa zadevajo vse nas, saj je ločnica med obrobjem in 'mainstreamom' tanka in zlahka premakljiva.

Proces uresničevanja EPUO bomo v Sloveniji nadaljevali. V letu 2016 se obeta sedem novih strokovnih dogodkov, ki bodo obravnavali prej omenjene štiri skupine, posebna pozornost pa bo namenjena problematiki njihove zaposljivosti. Zaključni dogodek, od 1. do 3. junija v Ljubljani, bo mednarodnega značaja. Pri nas bomo gostili člane Evropske mreže za temeljne zmožnosti (EBSN) ter predstavnike Evropske komisije, morda tudi OECD. Konferenca z naslovom 'Nacionalna politika – lokalna implementacija' bo odlična priložnost za to, da pokažemo, kaj vse v Sloveniji na tem področju že počnemo.

'Zmorem, torej sem!' je naše vodilo, obenem pa naslov filma, v katerem je prikazan delček te problematike. Naj vas navduši!

/sl/file/zmoremtorejsemjpg-0zmorem_torej_sem.jpg

 

mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), Andragoški center Slovenije


Zvonka Pangerc Pahernik v ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v IO. 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user

    Ranljivost ali celo funkcionalna nepismenost je lahko dobro skrita, tudi za diplomo. 

    Pri delu z ranjivo skupino, kakor imenujemo brezposelne mlade, v okviru strokovnega dogodka EPUO smo prišli do zanimivih in presenetljivih ugotovitev. 

    Ob organizaciji strokovnega dogodka,  smo izhajali iz  predpostavke, da je govorna kompetenca tako temeljna, da bi morala biti dobro razvita pri večini prebivalcev. Predpostavljali smo, da je morda slabše razvita  njena specifična raba za potrebe poslovnega oziroma profesionalnega sporočanja na delovnem mestu ali v izjemnih  komunikacijskih situacijah. Upoštevali smo tudi, da je naše kulturno okolje  »nenaklonjeno« učinkovitemu  govornemu sporazumevanju.

    Po uvodnih predstavitvah so udeleženci ugotavljali, da  prihajajo v stik z odraslimi, ki nimajo razvitih temeljnih kompetenc in se tega tudi ne zavedajo, še manj pa to povezujejo s svojim socialno-družbenim položajem, za katerega pogosto iščejo vzroke zunaj sebe. To je  nemalokrat tudi vzrok njihovega nezadovoljstva in konfliktov.

    V praktičnem delu dogodka smo izvedli delavnico o učinkovitem govornem sporočanju. Udeleženci so bili odrasli, mladi, brezposelni,skoraj vsi visoko izobraženi.   Pričakovali bi, da,  kot aktivni iskalci zaposlitve,   znajo in zmorejo na kratko predstaviti sebe in svoje kompetence.  Izobrazba torej  sama po sebi še ne pomeni nujno višje stopnje  funkcionalne rabe temeljnih kompetenc.

    Posebej presenetljiva je bila ugotovitev, da  tudi pri populaciji odraslih, kjer učinkovito govorno sporazumevanje predstavlja poklicno kompetenco ne pride do transfera iz enega področja  na drugega.  K izpopolnjevanju brezposelnih  je  potrebno pristopiti celostno, s krepitvijo posameznika na vseh področjih, ga spodbujati, da je družbeno aktiven in dejaven. Tako se krepi njegova samozavest in zavedanje, da je lahko uspešen.

    Ciljno usmerjene naj bodo  praktično zasnovane dejavnosti umeščene v neformalne programe izobraževanja  za odrasle, temelječe na izkušnjah posameznika in  aktivaciji predhodno pridobljenega znanja.

     Ključen pri tem je najprej razvoj kompetence za vseživljenjsko učenje, ki bo posamezniku omogočala učinkovito učenje po tem,  ko bo prišel do uvida  na katerih področjih ima primanjkljaje. 

  • Slika za %user

    Naslov pove vse. Vse, kar dosežemo s temi skupinami je skupen dosežek. Pa tudi, izobraževalci smo in moramo biti zavezniki svojih študentov, pa naj bodo ti v glavnem toku družbenega dogajanja ali na obrobju družbe. Pa vendar, vidim pomembmno razliko denimo med družbeno elito, ki sem jo "poučevala" vse od menedžerjev, znanstvenikov do ministrov itd in skupinami z družbenega obrobja (starejši, nezaposleni, funkcionalno nepismeni). V primeru drugih mora izobraževalec z izobraževanjem hkrati graditi tudi družbene vezi in ne le njihovo socialno in individualno identiteto. Nemalokrat se zgodi, da so študenti iz te druge skupine v začetku sovražni, nezainteresirani.... a preporod, ki se lahko zgodi zaradi izobraževalčega spoštovanja do njih in vere v njihove zmožnosti, zaradi pripravljenosti, da izobraževalec sprejme njihovo kulturo.... je veliko doživetje, vredno napora.

     

     

  • Slika za %user

    Hvala za ta odziv, Dušana. Sama sicer ne delam neposredno z udeleženci, srečujem pa jih v vlogi dobitnikov priznanj za izjemne dosežke, ki se zrcalijo tudi v njihovem okolju, ne le pri njih samih. Včasih onemim ob spoznanju, kako odlično znajo povedati, kaj jim učenje pomeni, zato so najboljši možni zagovorniki izobraževanja odraslih. Povezati jih želimo v Forum, ki bo deloval na več ravneh, saj - tako kot pišeš - so pravi dosežki lahko le skupni. Kaj več o Forumu pa - tudi v tem okolju - prav kmalu!