Skip to main content
News
Novice

Posvetovalno srečanje za pripravo ReNPIO 2021-2030

 

V sredo, 15. julija 2020 je v Ljubljani potekalo posvetovalno srečanje deležnikov in socialnih partnerjev za pripravo novega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih za obdobje 2021-2030.

 

Srečanje je s pozdravnim nagovorom pričela Elvira Šušmelj, direktorica direktorata za višje in srednje šolstvo ter izobraževanje odraslih na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Poudarila je, da gre za tretjo Resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih, ki bo predhodnici, ki sta veljali med letoma 2004-2010 ter 2011-2020, nadomestila v prihajajočem letu in vse do leta 2030. Področje izobraževanje odraslih je pred velikimi izzivi, ki so vezani tako na starajočo se populacijo in dolgoživo družbo kot tudi na potrebe na trgu delovne sile, ki mora stopati v korak s časom. Nov Nacionalni program o izobraževanju odraslih je torej v fazi priprave, na predlog vlade pa ga nato sprejme državni zbor.

 

 

V nadaljevanju je Ema Perme z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja pri  Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predstavila normativne podlage za pripravo novega NPIO ter vizijo, cilje in kazalnike. Vizija novega NPIO je vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije omogočiti enake možnosti za kakovostno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, pri čemer bosta krovna kazalnika v novem obdobju:

 

  • povečanje stopnje udeležbe odraslih v vseživljenjsko izobraževanje (v starostni skupini 25-64 let) iz 11.1 % v letu 2019 na 19% v letu 2030;
  • vključenost starostne skupine od 25 do 64 let v vseživljenjsko izobraževanje v dvanajstih mesecih pred merjenjem (ki se izvaja na 3-5 let)iz 46% odstotkov, izmerjenih v letu 2016 na 50% v 2030.

 

Poudarila je tudi pomembnost uskladitve prednostnih področij izobraževanja odraslih (1. Splošno izobraževanje odraslih, 2. Izobraževanje za dvig izobrazbene ravni odraslih, 3. Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje odraslih, 4. Dejavnosti v izobraževanju odraslih), pri čemer je kot na novo izpostavljeno področje raziskav v izobraževanju odraslih.  

 

Peter Beltram z Andragoškega centra Slovenije je predstavil statistične podatke izobraževanja odraslih v Sloveniji, ki so ključni za pripravo novega NPIO. Ponovno je izpostavil starajočo se družbo, dejstvo, da v izobraževanju odraslih prevladuje delež vključenih žensk in tudi razloge za nevključenost v IO, ki jih ugotavlja raziskava PIAAC. Skrb vzbujajoče dejstvo je, da na prvem mestu med odraslimi v Sloveniji prevladujejo tisti, ki navajajo, da je izobraževanje za njih predrago, sledijo pa jim tisti, ki so izrazili da so preveč zaposleni in nimajo časa ter tisti, ki so se opredelili, da niso imeli pogojev za vključitev.

 

Preden smo se udeleženci razdelili v skupine je Ema Perme predstavila še priporočila iz Strategije spretnosti, strateškem projektu na področju spretnosti, ki je v sodelovanju z OECD v Sloveniji potekal med letoma 2015 in 2018. Priporočilo navaja 9 izzivov spretnosti, pri čemer je Slovenija na kot prednosti področji izbrala izboljšanje ukrepov za razvoj spretnosti odraslih z nižje razvitimi spretnostmi in vključujoče in učinkovito upravljanje sistema spretnosti.

 

 

Skupinsko delo, pri katerem so v krogu svojih omizij sodelovali različni deležniki in socialni partnerji, je bilo v prvem delu posvečeno ciljem, kazalnikom in prednostnim področjem – sprva splošnemu neformalnemu izobraževanju odraslih ter dvigu izobrazbene ravni odraslih.

Posamezna omizja so poročala o svojih razmišljanjih o tem:

  • kdo so ciljne skupine, ki naj jih obravnava novi ReNPIO,
  • kakšna naj bo umeščenost javnoveljavnih programov splošnega, neformalnega izobraževanja odraslih ter kakšen naj bo način spremljanja in vrednotenja dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba;
  • kakšne so možnosti in pogoji za uveljavitev pravice do 4-letne srednješolske izobrazbe kot vseživljenjske možnosti ter kakšne učinke bi ob tem lahko pričakovali?

Drugi del skupinskega dela je obravnaval vprašanja strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja odraslih, dejavnosti v izobraževanju odraslih ter področje raziskav in razvoja v izobraževanju odraslih.

Udeleženci posveta so s svojimi razmišljanji nedvomno dodali svoj pogled na strategijo novega programa. Ker gre za pomemben dokument, ki mora biti po svoji plati tudi nekoliko vizionarski, saj bo za področje aktualen do leta 2030, se bodo tudi v prihodnje odvijale podobne posvetovalne aktivnosti. Naslednja je napovedana na začetku jeseni.

Vabimo vas, da tudi vi spremljate in s svojimi mnenji prispevate k oblikovanju novega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih. Svoj pogled lahko s skupnostjo EPALE delite tudi v komentarju tega prispevka. 

 

 

Maruša Mohorič je članica Nacionalne podporne službe EPALE Slovenija, ki deluje v okviru CMEPIUS-a. 

 

Login (1)

Users have already commented on this article

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Želite napisati prispevek?

Ne oklevajte!

Kliknite spodnjo povezavo in začnite z objavo prispevka!

Zadnje razprave

Spletna razprava EPALE: razvoj digitalnih spretnosti, kot priložnost dostopa za učenje

Od aprila do junija se EPALE posveča razvoju digitalnih spretnosti, kot priložnosti dostopa za učenje in tej tematiki bo posvečena tudi letošnja druga spletna razprava.

Več