chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

Novinarsko središče

Posvetovalno srečanje za pripravo ReNPIO 2021-2030

22/07/2020
objavil Maruša Mohorič
Jezik: SL

 

V sredo, 15. julija 2020 je v Ljubljani potekalo posvetovalno srečanje deležnikov in socialnih partnerjev za pripravo novega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih za obdobje 2021-2030.

 

Srečanje je s pozdravnim nagovorom pričela Elvira Šušmelj, direktorica direktorata za višje in srednje šolstvo ter izobraževanje odraslih na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Poudarila je, da gre za tretjo Resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih, ki bo predhodnici, ki sta veljali med letoma 2004-2010 ter 2011-2020, nadomestila v prihajajočem letu in vse do leta 2030. Področje izobraževanje odraslih je pred velikimi izzivi, ki so vezani tako na starajočo se populacijo in dolgoživo družbo kot tudi na potrebe na trgu delovne sile, ki mora stopati v korak s časom. Nov Nacionalni program o izobraževanju odraslih je torej v fazi priprave, na predlog vlade pa ga nato sprejme državni zbor.

 

 

V nadaljevanju je Ema Perme z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja pri  Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predstavila normativne podlage za pripravo novega NPIO ter vizijo, cilje in kazalnike. Vizija novega NPIO je vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije omogočiti enake možnosti za kakovostno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, pri čemer bosta krovna kazalnika v novem obdobju:

 

  • povečanje stopnje udeležbe odraslih v vseživljenjsko izobraževanje (v starostni skupini 25-64 let) iz 11.1 % v letu 2019 na 19% v letu 2030;
  • vključenost starostne skupine od 25 do 64 let v vseživljenjsko izobraževanje v dvanajstih mesecih pred merjenjem (ki se izvaja na 3-5 let)iz 46% odstotkov, izmerjenih v letu 2016 na 50% v 2030.

 

Poudarila je tudi pomembnost uskladitve prednostnih področij izobraževanja odraslih (1. Splošno izobraževanje odraslih, 2. Izobraževanje za dvig izobrazbene ravni odraslih, 3. Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje odraslih, 4. Dejavnosti v izobraževanju odraslih), pri čemer je kot na novo izpostavljeno področje raziskav v izobraževanju odraslih.  

 

Peter Beltram z Andragoškega centra Slovenije je predstavil statistične podatke izobraževanja odraslih v Sloveniji, ki so ključni za pripravo novega NPIO. Ponovno je izpostavil starajočo se družbo, dejstvo, da v izobraževanju odraslih prevladuje delež vključenih žensk in tudi razloge za nevključenost v IO, ki jih ugotavlja raziskava PIAAC. Skrb vzbujajoče dejstvo je, da na prvem mestu med odraslimi v Sloveniji prevladujejo tisti, ki navajajo, da je izobraževanje za njih predrago, sledijo pa jim tisti, ki so izrazili da so preveč zaposleni in nimajo časa ter tisti, ki so se opredelili, da niso imeli pogojev za vključitev.

 

Preden smo se udeleženci razdelili v skupine je Ema Perme predstavila še priporočila iz Strategije spretnosti, strateškem projektu na področju spretnosti, ki je v sodelovanju z OECD v Sloveniji potekal med letoma 2015 in 2018. Priporočilo navaja 9 izzivov spretnosti, pri čemer je Slovenija na kot prednosti področji izbrala izboljšanje ukrepov za razvoj spretnosti odraslih z nižje razvitimi spretnostmi in vključujoče in učinkovito upravljanje sistema spretnosti.

 

 

Skupinsko delo, pri katerem so v krogu svojih omizij sodelovali različni deležniki in socialni partnerji, je bilo v prvem delu posvečeno ciljem, kazalnikom in prednostnim področjem – sprva splošnemu neformalnemu izobraževanju odraslih ter dvigu izobrazbene ravni odraslih.

Posamezna omizja so poročala o svojih razmišljanjih o tem:

  • kdo so ciljne skupine, ki naj jih obravnava novi ReNPIO,
  • kakšna naj bo umeščenost javnoveljavnih programov splošnega, neformalnega izobraževanja odraslih ter kakšen naj bo način spremljanja in vrednotenja dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba;
  • kakšne so možnosti in pogoji za uveljavitev pravice do 4-letne srednješolske izobrazbe kot vseživljenjske možnosti ter kakšne učinke bi ob tem lahko pričakovali?


Drugi del skupinskega dela je obravnaval vprašanja strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja odraslih, dejavnosti v izobraževanju odraslih ter področje raziskav in razvoja v izobraževanju odraslih.

Udeleženci posveta so s svojimi razmišljanji nedvomno dodali svoj pogled na strategijo novega programa. Ker gre za pomemben dokument, ki mora biti po svoji plati tudi nekoliko vizionarski, saj bo za področje aktualen do leta 2030, se bodo tudi v prihodnje odvijale podobne posvetovalne aktivnosti. Naslednja je napovedana na začetku jeseni.

Vabimo vas, da tudi vi spremljate in s svojimi mnenji prispevate k oblikovanju novega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih. Svoj pogled lahko s skupnostjo EPALE delite tudi v komentarju tega prispevka. 

 

 

Maruša Mohorič je članica Nacionalne podporne službe EPALE Slovenija, ki deluje v okviru CMEPIUS-a. 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn Share on email
  • Slika za %user
    Europe’s population is getting older. The median age (12) of the EU-27 population has been increasing for years and is projected to increase at a similar pace for another two decades. The median age may reach 49 in 2070 – up around five years from today. As our median age increases, so does the number and share of people in the older age groups. By 2070, 30% of people in Europe are estimated to be aged 65 and above, up from about 20% today. From 2019 until 2070, the share of people aged 80 or over is projected to more than double to 13% (13). ...(European report on demographic changes) - 

    Iz povedanega je moč sklepati, da obsežna skupina starejših in njihova problematika na področju zaposlovanja, kvalitete življenja, osebnostne rasti, vključenosti itd) in s tem problematika izobraževalcev in kohezivnosti družbe itd. ne more biti obravnavana kot problematika "ostalih družbenih skupin". Čas je, da sledimo viziji na področju izobraževanja starejših, nadvse številčne družbene skupine, od 45 leta dalje! Posvetovanje je bilo zanimivo, poučno, dobro vodeno in prijetno, dalo je pregled nad zdajšnjimi potrebami, manj pa nad prihodnostjo v naslednjih desetih letih.
  • Slika za %user
    Srečanje, o katerem piše Maruša, je bil že drugi posvetovalni dogodek, ki sta ga organizirala MIZŠ in ACS za pripravo novega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih za obdobje 2021–2030. Na prvem, 30. junija, so se sestali predstavniki desetih ministrstev, Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in ACS. 

    Na spletni strani https://web.acs.si/renpio2021-2030/dogodek2020-1/ si lahko ogledate program in predstavitve.

    Udeleženci so v skupinah razpravljali o viziji in ciljih, o prvem, drugem in tretjem prednostnem področju, o dejavnostih v izobraževanju odraslih, pri čemer so se osredotočali predvsem na vprašanje, ali opredeljene podporne dejavnosti ustrezajo vsebinskim potrebam posameznih ministrstev, o vsebinah raziskav in razvoja v izobraževanju odraslih, ki so pomembne za posamezno ministrstvo v naslednjih desetih letih, ter o spremljanju in metodologiji, ali drugače, kako zagotoviti poenoteno spremljanje izobraževanja odraslih v okviru ministrstev, vključenih v NPIO, in še ali je razvoj enotne metodologije spremljanja realizacije NPIO možna rešitev.

    Vabim vas, da si ogledate tudi spletno stran za drugi posvetovalni dogodek: https://web.acs.si/renpio2021-2030/dogodek2020-2, kjer najdete predstavljena gradiva.