chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Novinarsko središče

Opredelili smo življenjske spretnosti v Evropi

16/04/2018
Jezik: SL

Koncept življenjskih spretnosti sta v programskih dokumentih in tudi v predlogih kurikulov opredelila UNICEF za izobraževanje otrok in mladine in UNESCO za področje izobraževanja odraslih. Na spletni platformi za izobraževanje odraslih EPALE najdemo pod tematskim naslovom življenjske spretnosti zelo raznolika področja kot denimo temeljne spretnosti, kulturno izobraževanje, podjetnost in zaposljivost, finančno pismenost itn. V dvoletnem Erasmus+ KA2 projektu Življenjske spretnosti odraslih v Evropi (Life Skills for Europe – LSE; predstavitev projekta) je bila opredelitev koncepta življenjskih spretnosti eden od ciljev.

Kot rezultat dela v prvem projektnem obdobju je bilo na spletni strani EAEA objavljeno Poročilo o pristopih k razvoju življenjskih spretnosti v Evropi (LSE) v angleškem jeziku (Report on Life Skills Approach in Europe). Ob upoštevanju zgoraj omenjenih virov, s pomočjo anketne raziskave in intervjujev med organizacijami in posamezniki je predstavljena premišljena in natančna opredelitev življenjskih spretnosti. V njej je zapisano, da »življenjske spretnosti sestavljajo zmožnosti za življenje in delo v določenem socialnem, kulturnem in okoljskem kontekstu, ki se pojavijo kot odziv na posameznikove potrebe v realnih življenjskih situacijah.« (str. 5) 

Koncept življenjskih spretnosti je torej širši od koncepta temeljnih spretnosti, saj se ne osredotoča zgolj na osnovno preživetje. V LSE projektu so življenjske spretnosti poimenovane z angleškim terminom »capabilities«. 

V slovenskem kontekstu povezujemo življenjske spretnosti s temeljnimi zmožnostmi odraslih, ki predstavljajo različne spretnosti, ki na splošno lahko pomagajo posamezniku, da doseže življenjsko uspešnost. Za doseganje posameznikovih življenjskih spretnosti, ki se kažejo na primer v njegovi večji avtonomiji, širšemu razumevanju okoliščin ter v novih izobraževalnih potrebah, je ključna njegova aktualna potreba in motiviranost za učenje, izobraževanje in delo. 

Kot primere dobre prakse za razvoj življenjskih spretnosti odraslih iz slovenskega prostora je tako Andragoški center Slovenije (ACS) v poročilu izpostavil študijske krožke kot družbeno inovacijo, ki različne udeležence spodbuja k vseživljenjskemu in skupnostnemu učenju, celostni program Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM-O), ki v povezavi z okoljem ponuja mladim priložnosti za dolgoročno vključenost ter programe Usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU), ki temeljijo na osmih ključnih kompetencah in se sistematično osredotočajo na pridobivanje temeljnih zmožnosti ranljivih odraslih. Kot primer inovativnega učnega orodja za razvoj življenjskih spretnosti iz Slovenije pa so v poročilu opisani izobraževalni filmi, ki preko resničnih osebnih zgodb posameznikov prikažejo razvoj določene temeljne zmožnosti in na tak način skušajo nagovoriti, spodbuditi in motivirati gledalca za nadaljnje učenje in delo. 

Med cilje izobraževanja odraslih ob razvijanju življenjskih spretnosti oziroma temeljnih zmožnosti za življenjsko uspešnost posameznikov tako štejemo tudi doseganje dolgoročnih učinkov izobraževanja. Mnenje je, da je to mogoče doseči z doseganjem posameznih skupin odraslih in izvajanjem ciljno naravnanih izobraževalnih programov. Edino na tak način lahko postane izobraževanje za odrasle osmišljeno. 

V nadaljnjem projektnem obdobju do konca leta 2018 bo na podlagi zbranih podatkov in opredelitev pripravljen kurikul s priporočili za razvoj življenjskih spretnosti ter dodatno predstavitveno gradivo za promocijo koncepta in izpeljana dva strokovna promocijska dogodka. 

PISMENOST LOGO za spletŠe naprej vabljeni k obisku spletne strani projekta, kjer lahko sproti sledite delu na projektu in pregledujete že nastala projektna gradiva, dostopna tako v angleškem jeziku kot jezikih ostalih partnerjev. Prav tako pa si lahko več o projektu LSE preberete tudi na spletni strani Pismenost, kjer je poleg predstavitvene zloženke o LSE na voljo tudi povzetek objavljenega poročila v slovenskem jeziku.

Diana Volčjak je zaposlena na razvojnih nalogah na področju pismenosti v razvojno-raziskovalnem središču Andragoškega centra Slovenije.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn