chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Novinarsko središče

DOLGOŽIVE LJUDSKE UNIVERZE, strokovno srečanje v Črnomlju

22/11/2019
Jezik: SL

V Črnomlju so v duhu praznovanja 60-letnice organiziranega izobraževanja odraslih v Sloveniji 12. novembra 2019 izvedli strokovno srečanje z naslovom 'Dolgožive ljudske univerze', ki ga je organiziral Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Dogodka so se udeležili župani in županje slovenskih občin, direktorice in direktorji ljudskih univerz ter predstavnici ministrstva za izobraževanje. Slednji so skupaj poskušali osmisliti delo in pomen ljudskih univerz danes, večjo pozornost pa so namenili tudi novostim Zakona o izobraževanju odraslih in sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Z uvodnimi besedami je prisotne nagovorila moderatorka dogodka in direktorica gostujočega ZIK Črnomelj, mag. Nada Žagar, program pa so nadaljevali s predstavitvijo pomembnih novosti Zakona o izobraževanju odraslih s poudarkom na javni službi in javni mreži ter na členih zakona, ki zadevajo lokalno skupnost. Novitete je predstavila Elvira Šušmelj, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, ki je jasno poudarila, da bodo omenjene novosti v obliki javne mreže in javne službe financirane iz integralnih sredstev. Povod za udejanjanje le-tega pa je ravno nujnost zavedanja pomembnega pomena izobraževanja odraslih v času visokega tehnološkega napredka in hitro spreminjajoče se družbe, potrebne številnih kompetenc in znanj. Javna mreža z javno službo bo z enakomernim financiranjem nosila ključen pomen ravno v času med evropskima finančnima perspektivama, saj le-ta ne more biti odvisna od nestabilnega financiranja. Generalna direktorica direktorata je apel naslovila tudi na predstavnike lokalnih skupnosti, ki jih je pozvala k pripravi zakonsko obveznega letnega programa na nivoju lokalne skupnosti. Le s podporo ustanoviteljic bodo ljudske univerze še naprej lahko delale kakovostno za družbo in okolje.

Predsednik Zveze ljudskih univerz Slovenije, mag. Bojan Hajdinjak, je predstavil položaj in stanje izvajalk organiziranega izobraževanja v letu 2019 skozi številke, ki jih je povzel po anketi med slovenskimi ljudskimi univerzami. V Sloveniji imamo vse skupaj 34 ljudskih univerz, v katerih je redno zaposlenih 390 ljudi. Najbolj zaskrbljujoč podatek pa je, da je 39 % (139 oseb) zaposlenih za določen čas. Vsem prisotnim je govornik posledično zastavil retorično vprašanje, kaj to pomeni za obdobje med obema evropskima perspektivama. Ravno zaradi slednjega je poudaril nujnost sprejetja letnega programa, ki ga je trenutno pripravilo zgolj 48 % ustanoviteljic ljudskih univerz, saj se očitno zavest o usvojitvi zakona še ni dotaknila vseh občin. Kar se da zgovorne so tudi številke o občinskem sofinanciranju ljudskih univerz, ki se v povprečju giblje okoli 11 %. Pozitivno naravnanost sodelovanja med akterji potrjuje 68 % anketiranih, ki sodelovanje z občino ocenjujejo kot dobro.

Primer dobre prakse sodelovanja med ljudsko univerzo in občino sta predstavila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, ter podžupan Občine Lendava, Ivan Koncut, ki sta kot pozitivno izpostavila sofinanciranje, partnerstvo pri izvajanju projektov, sodelovanje pri različnih aktivnostih in splošno podporo v lokalni skupnosti. Vzorčen primer dobrih odnosov pa sta ubesedila tudi direktorica Ljudske univerze Velenje, Brigita Kropušek Ranzinger, ter direktor občinske uprave Mestne občine Velenje, mag. Iztok Mori. Izpostavila sta skupen projekt Vzorčnega mesta oziroma Pattern City, s katerim je občina ljudski univerzi izkazala zaupanje in sočasno pripravljenost na projektno tveganje.

V jedru dogodka se je oblikovala tudi panelna razprava z aktivnim sodelovanjem udeležencev, v kateri sta poleg zgoraj navedenih razpravljavcev sodelovala še župan Občine Črnomelj, Andrej Kavšek, ki je poudaril dobro sodelovanje občine z ZIK Črnomelj in aktivno udejstvovanje pri urejanju prostorskih pogojev za potrebe črnomaljske ljudske univerze. Direktor Andragoškega centra Slovenije, Andrej Sotošek, pa je izpostavil dejstvo, da je izobraževanje odraslih zadnji podsistem, ki je dobil javno službo. Kot ključnega v tem procesu je imenoval tudi novi nacionalni program za izobraževanje odraslih v pripravi, ki se bo dotikal trenutno kritičnih oziroma aktualnih področij družbe – tehnološkega razvoja, zdravega sloga življenja, podjetništva, inovativnosti, problema starajočega se prebivalstva in podobnih tem. Mag. Katja Dovžak, vodja Sektorja za višje šolstvo in izobraževanje odraslih, je opozorila na upadanje udeležencev v izobraževanju odraslih ne le v Sloveniji, ampak tudi v celotnem evropskem povprečju. Slovenci imajo največ problemov s pismenostjo in digitalno ter moderno tehnologijo, zato je na prisotne apelirala z vprašanjem, kje v omenjenem problematiziranem okvirju je mesto ljudskih univerz. Bistven korak k napredku predstavlja priprava nacionalnega programa o izobraževanju odraslih med leti 2021 in 2030 ter ukrepe evropske kohezijske politike do leta 2027. Ministrstvo bo tako krilo finančni del za izvajanje javne službe, prav tako je načrtovano tudi kritje izdatkov za materialne stroške, ki pa so jih dolžni sofinancirati tudi ustanovitelji ljudskih univerz, torej lokalne skupnosti. Izvajalci javnih služb bodo tako tvorili mrežo javnih organizacij, ki pa bodo seveda osnovane na določenih kriterijih, kot so število prebivalcev, razvitost občin, dostopnost, specifika regije, stopnja brezposelnosti, delež starejših, specifike obmejnih občin, delež Romov in podobno.

 

/sl/file/zikcrnomeljekolazpngzik_crnomelje_kolaz.png

 

Če se torej sklenejo ugotovitve strokovnega srečanja, se lahko kot ključno za kakovosten trajnostni razvoj tako ljudskih univerz kot tudi napredek lokalnih skupnosti izpostavi dobro sodelovanje in pozitiven dialog med organiziranimi izvajalci izobraževanja odraslih, občinami in navsezadnje tudi državo in ministrstvom za izobraževanje. Dokaz in potrditev slednjega je navsezadnje tudi šest zavidljivih desetletij obstoja organiziranega izobraževanja odraslih, ki področju pridajajo enakovreden status znotraj celotnega izobraževalnega sistema. Spremembe v zakonu predstavljajo nadgradnjo področja in resen korak h kakovosti ter stabilnosti ljudskih univerz, katerih poslanstvo ni delo na projektih in črpanje evropskih sredstev, ampak javna služba v dobro družbe in lokalnih skupnosti. Če omenjeni deležniki želijo delati dobro, morajo v odnose stopati s pripravljenostjo na sodelovanje, komuniciranje in reševanje problemov. Navsezadnje drži slovenski pregovor, ki ga je na dogodku izpostavil Bojan Hajdinjak, da kar skupaj leži, tudi skupaj drži.

 

/sl/file/zikcrnomeljekolaz1pngzik_crnomelje_kolaz1.png

 

Na dogodku so bili v sklopu študijskega obiska na Andragoškem centru Slovenije navzoči tudi predstavniki kantonalnih ministrstev za izobraževanje odraslih iz Bosne in Hercegovine. Sočasno je v Kulturnem domu Črnomelj, kjer je bilo izvedeno strokovno srečanje, potekala še predstavitev študijskih krožkov v Beli krajini ob 25. obletnici njihovega delovanja ter likovna razstava skupine Ivanjščice.

Dogodek je sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi Javnega razpisa za podporne dejavnosti v izobraževanju odraslih v letu 2019 (promocijske dejavnosti). Pri oblikovanju programa je sodelovala tudi Zveza ljudskih univerz Slovenij, katere član je ZIK Črnomelj.

 

 

 

 

Prispevek je za EPALE pripravila Nastasja Schweiger, sodelavka Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn