chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Vseživljenjskost učenja in izobraževanje odraslih

17/08/2017
by Maruša Bajt
Jezik: SL

 

Konec lanskega leta je pri založbi Educa izobraževanje izšla knjiga Vseživljenjskost učenja in izobraževanje odraslih. Njen avtor, dr. Zoran Jelenc, je za EPALE strnil svoje misli ob izdaji omenjenega dela in dodal svoj pogled na vseživljenjskost učenja, s katerim se seznanja že vsaj 30 let. 

 

Pisanje o vseživljenjskosti učenja je logična posledica tako mojega študija kot tudi mojega dela praktično na vsej moji življenjski in poklicni poti. Na moji poklicni poti sem si nabiral kar nekaj različnih znanj in izkušenj. Prvo diplomo sem pridobil na Srednji glasbeni šoli, z uspešno opravljenim zaključnim izpitom sem se usposobil za poučevanje violine v nižjih glasbenih šolah; to je bila tudi moja prva zaposlitev. Vzporedno s srednjo glasbeno šolo sem študiral psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi sem se zaposlil na Vzgojni posvetovalnici v Ljubljani kot psiholog – svetovalec za otroke, mladostnike in starše, 10 let pa sem to ustanovo tudi vodil. Po 12 letih tega dela sem moral zaradi kritike tedanje aktualne politike to mesto zapustiti in sem se najprej zaposlil v gospodarstvu kot šef oddelka za propagando in informacije v prometnem  in turističnem podjetju, potem pa v državni upravi kot svetovalec za vzgojo in izobraževanje v Zavodu RS za družbeno planiranje. Tedaj sem vpisal in absolviral študij sociologije na Fakulteti za sociologijo in politične vede. Naslednja zaposlitev – na Pedagoškem inštitutu Univerze v Ljubljani – mi je omogočala raziskovanje na področju  andragogike, ki se je nadaljevalo na Andragoškem centru RS po njegovi ustanovitvi. Strokovni razvoj na področju andragogike sem dopolnjeval s trimesečnim študijem na Ontarijskem institutu za  študije področja izobraževanja v Torontu (Kanada), potem pa tudi doktoriral iz andragogike. Tako sem si pridobil znanje in izkušnje s področja družbenih ved (tako vzgojo in izobraževanje otrok in mladine kot izobraževanje odraslih), gospodarstva (delovanje podjetja, mikro vidik) in uprave (načrtovanje družbenega razvoja, makro vidik) ter tako prakse kot tudi teorije. Z vseživljenjskostjo učenja se tako seznanjam že vsaj 30 let, ves čas o tem tudi na neki način tudi pišem.

Knjiga je, če uporabim ugotovitve iz ocene sodelavke Andragoškega centra Slovenije Natalije Žalec za Sodobno pedagogiko, »… temeljno delo, v katerem so opredeljeni vsi ključni pojmi, relacije in kronološki pregled dokumentov, ki so povezani s konceptom vseživljenjskega učenja. V tem pogledu je namenjena zaposlenim v izobraževanju, služi lahko kot študijsko gradivo študentom pedagogike in andragogike in tistim, ki si pridobivajo pedagoško-andragoško izobrazbo. Pojma vseživljenjskost učenja in izobraževanje odraslih obravnava teoretsko poglobljeno – skozi perspektive različnih svetovnih in domačih avtorjev, hkrati pa ju misli v njuni zgodovinski in sodobno politični pojavnosti ter tudi prihodnosti. Zajame in opredeli tudi druge pojave, ki so z njima povezani in opozori na odprta politična ter strokovno-terminološka vprašanja. Pripadajoče pojme razvršča po načelu nadrednega in podrednega.  Tako tudi izobraževanje odraslih, ki ga umesti znotraj vseživljenjskega učenja kot njegov najobsežnejši in najbolj raznoroden, ne pa identičen pojav.« Sam bi dodal, da sem knjigo pisal tudi z mislijo na splošnega, povprečnega bralca, laika, ki je po mojem mnenju o vseživljenjskosti učenja ter o njegovem pravem pomenu in zgodovinski vlogi v današnjem času pomanjkljivo seznanjen. Zato bi si želel, da knjiga pride v vse splošnoizobraževalne knjižnice, da ne govorim o specializiranih (šolskih, strokovnih in raziskovalnih) knjižnicah.

Namesto strokovnih pojasnil, naj o pomenu vseživljenjskosti učenja uporabim dve misli, ki na to vprašanje imenitno odgovarjata. Futurolog Alvin Toffler je v svoji knjigi 'Šok prihodnosti' napisal: »»Analfabet prihodnosti ne bo tisti, ki ne bo znal brati, temveč tisti, ki se ne bo znal učiti.«; o bistvu učenja pa govori tudi misel Benjamina Brittna: »Učenje je kakor veslanje poti toku; brž ko prenehaš veslati te odnese nazaj«. Brez učenja torej danes človek ne more več živeti, še posebej ne, če želi uspešno slediti hitremu razvoju na vseh področjih (ne le v stroki, temveč tudi v vsakdanjem življenju)  in se dostojno kosati z življenjskimi izzivi. 

Knjiga ima 16 poglavij, obsega 241 strani. Stane 16 evrov (brez poštnine) in jo je mogoče naročiti na naslovu: zoran.jelenc@guest.arnes.si

 

 

Dr. Zoran Jelenc se je kot raziskovalec na področju izobraževanja odraslih največ ukvarjal z raziskovanjem neformalnega izobraževanja in učenja ter sistema izobraževanja odraslih; bil vodja skupine za pripravo Strategije vseživljenjskosti učenja v Sloveniji (objavljeno: Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007) in avtor končnega besedila Strategije; soustanovitelj Andragoškega centra RS in od leta 1991do1997 njegov direktor); izredni profesor za andragoško teorijo in nosilec predmetov 'primerjalna andragogika', 'andragoško svetovalno delo' in 'andragogika ciljnih skupin' na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; tri mandate (1984-1988 ter 2005-2013) predsednik Andragoškega društva Slovenije.

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn