European Commission logo
Create an account
Blog
Blog

V PROJEKTU GGA SMO SPOZNALI…

V projektu GGA smo napisali Priročnik za izobraževalce in starejše prostovoljce. Zbrali smo nekaj nam zanimivih empiričnih spoznanj

GGA LOGO.png.

V projektu GGA smo med drugim napisali Priročnik za izobraževalce in starejše prostovoljce. Zbrali smo nekaj nam zanimivih empiričnih spoznanj o tem, kako pridobiti in predvsem kako zadržati  starejše prostovoljce.

Pridobiti/zadržati

Pridobivanje prostovoljcev morda ni preveč težko, a zadržati jih, krepiti njihovo predanost, navduševati jih, je lahko zahtevna naloga. Prostovoljstvo  je predvsem človekoljubno delo, ki ga je moč opravljati  za dobrodelno ustanovo, zasebno podjetje,nevladno organizacijo ali posameznika. Prostovoljstvo nikakor ni nabiranje sponzorskih sredstev, ni izkoriščanje dela prostovoljcev in najbolje je, da ga opravljajo tisti, ki radi delajo prostovoljno. A prostovoljci morajo vedeti, da prostovoljski program lahko kadarkoli tudi zapustijo. Odgovorni prostovoljci se lahko dolgo mučijo z vprašanjem ostati ali oditi in zato jih je treba takoj v začetku, poučiti, da lahko gredo dalje, kadarkoli želijo. 

Prostovoljci, ki ostanejo le kratek čas, so dragi

Prostovoljci, ki ostanejo le kratek čas, so dragi. Nadzorujejo jih nadzorniki, ki jih uvajajo v delovanje  in poslanstvo organizacije, ki jim razložijo, kakšna so  pričakovanja organizacije do njih, ki načrtujejo zanje usposabljanje in jim nudijo opremo. Prostovoljce in njihovo delo občasno tudi ovrednotijo, kajti prostovoljci morajo dobiti priznanje, saj jih priznanje okrepi.

Prostovoljci, ki ostanejo z vami le kratek čas, kakor tudi tisti, ki ostanejo  z vami  dlje, morajo biti polnovredni člani delovnega tima.Eni in drugi bi morali biti deleženi  izobraževanja, vendar pa bi morali delati vsaj 4 ure tedensko, da bi se ukoreninili v okolju  in ustvarili vezi z okoljem. «Vrteča se vrata«, pretok zmeraj novih prostovoljcev sta še posebej  težavna, pojava kadar je potrebno v prostovoljce in njihovo izobraževanjee vložiti veliko ; če prostovoljska delovna mesta zahtevajo daljšo in strukturirano zavezanost; kadar odhajanje in menjava prostovoljcev lahko škodujeta uporabnikom.

Prostovoljci, ki odidejo od vas, s seboj odnesejo scoje znanje in pridobljena znanja in to je drago. Po drugi strani pa, če prostovoljci ostanejo le kratek čas in jim usposabljanja in usmerjanja ne nudite,  tedaj to načne  kakovost njihovega dela. Če je kakovost njihovega dela slaba, se prostovoljci čutijo nesposobni in so razočarani. Prostovoljski programi ne bi smeli biti kot »vrteča se vrata«, skozi katera prihajajo in odhajajo zmeraj novi prostovoljci, saj imajo v tem primeru vsi, tudi zaposleno osebje, občutek, da je prostovoljski program brez vrednosti.  Kontinuiteta je pomembna.

 Kako uskladiti potrebe

V vidnih organizacijah, kjer so prostovoljci številni, je moč uporabiti  profil potreb, medtem ko v manjših organizacijah, ki izbirajo potencialne prostovoljce glede na njihove talente, vse poteka bolj spontano. Vse prostovoljske organizacije ne uporabljajo profila potreb, njihov način dela  je bolj intuitiven, pod pogojem, da koordinator dobro pozna tako organizacije prejemnice prostovoljcev, kakor tudi prostovoljce, ki jih je treba usmeriti tja.

V ilustracijo povedanega navajamo naslednji primer.  Na Slovenski univerzi tretje življenjsko obdobje slehernemu prostovoljcu  ponudijo  delo na določenem področju prostovoljstva. Nekateri prostovoljci so odgovorni za organizacijo konferenc, drugi za pisanje člankov, nekateri se ukvarjajo z zagovorništvom, nekatere pošiljajo  v Slovenski parlament, da sledijo posameznimn sejam. Pri tem  se od njih pričakuje, da poročajo o svojem delu. Nekateri poskrbijo za uvodna srečanja s prihodnjimi starejšimi študenti. Vsi so hkrati vpisani v študijske programe  SUTŽO, zanje SUTŽO  organizira neformalna srečanja in pogostitve, a pri vsem tem nastopajo tudi težave.  Kadar jih na SUTŽO prosijo za pomoč,  se zgodi, da dajo prednost potovanjem, vnukom, vrtnarjenju itd. Težava je predvsem v tem, da na SUTŽO ni jasnega dolgoročnega dogovora o prostovoljnem (so)delovanju. Epizodnost prostovoljstva sama zase ni  problem, odgovornost in zanesljivost  pa sta.

Po drugi strani pa so prostovoljci SUTŽO  člani programa kulturnih mediatorjev v javnih ustanovah, muzejih, botaničnih vrtovih ali bolnišnicah. V teh ustanovah morajo vsak dan preživeti nekaj ur skozi štiri dni, delati kot knjižničarji, raziskovalci, ambasadorji rastlin itd. Sodelujejo v izobraževalnih programih, ki jih redno in skupaj organizirajo SUTŽO in te ustanove. Prostovoljci sodelujejo  tudi  v javni kampanji. Bolj ko je institucionalni sistem okoli njih tesen, bolj kot je načrtno zgrajen, bolj uspešni so.

Zakaj prostovoljci ostanejo in/ali  zakaj vas zapustijo

V storitve usmerjeno prostovoljstvo pritegne tiste, ki so  altruistični in imajo podbne  vrednote. Pridobivanje prostovoljcev pa bi veljalo  usmeriti k bolj izkušenim prostovoljcem, kajti ti ostanejo, ne odidejo. Tisti pa, ki se podajo v prostoljstvo zato, da ne bi bili ves čas  doma, iščoč  neko novo dejavnost, prostovoljstvu zlagoma namenijo vse manj časa. (Rose et al., 1993)

Zadržati starejše prostovoljce je morda težavno, ker se porostovoljci tudi starajo in doživljajo številne življenjske prehode. Starejši prostovoljci prenehajo z delom, če zbolijo, če morajo skrbeti za zakonca ali vnuke itd.

Vrsta dela ali naloge sami zase ne razložijo, zakaj prostovoljci ostanejo z vami ali odidejo.  Psihološki dejavniki pa vplivajo, in osebnost prostovoljcev deloma razloži različnost njihovih rezultatov. Prostovoljci so lahko sramežljivi ali zadržani, lahko so ranljivi ali pa so močni in imajo zaupanje vase. Te osebnostne značilnosti morda ne vplivajo  odločilno na njihovo prostovoljstvo, a naj ponovimo: prostovoljci se morajo počutiti sposobni, usposobljeni, zadovoljni s svojim delom, ne smejo biti razočarani. Še več, z  vašo organizacijo morajo biti ideološko usklajeni.

 

Partnerji v projektu GGA, Vztrajaj, dosezi, porejmi nagrado:opolnomočenje starejših prostovoljcev

Kaunas Region University of the Third Age, Kaunas, Litva

University of Ruse “Angel Kanchev”, Ruse, Bolgarija

NGO “Vecmāmiņas.lv”(Grannies.lv), Riga, Latvija

S.A.F.E. (Sustainable Attitude For Environment), Amsterdam, Nizozemska

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, Ljubljana, Slovenija

 

Dušana Findeisen je bila sprva profesorica francoskega in angleškega jezika in književnosti, kasneje predavateljica, docentka za področje andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zdaj je predstojnica Inštituta za raziskovanje in razvoj izobraževanja znotraj Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Še zmeraj deluje tudi kot mentorica starejšim študentom. Z izobraževanjem starejših se je vse od leta 1984 dalje ukvarjala v nekdanji Federativni Jugoslaviji, Sloveniji in številnih evropskih državah. Leta 1986 je skupaj s profesorico Ano Krajnc z Univerze v Ljubljani ustanovila Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, združenje za izobraževanje in družbeno vključenost, ki velja za eno največjih socialnih inovacij pri nas. Doktorirala je iz svoejga del, izobraževanja starejših.. Bila  nacionalna vsebinska kordinatorica  več kot 30 evropskih projektov na temo izobraževanja starejših, refleksije in medgeneracijskega izobraževanja.

Login (0)

Want to write a blog post ?

Don't hesitate to do so! Click the link below and start posting a new article!

Zadnje razprave

Zajtrk z EPALE in Erasmus+ s praktičnimi primeri: ustvarjanje EPALE vsebin ter primeri uspešnih prenosov dobrih praks v redno delo

Tudi drugi letošnji zajtrk z EPALE bo spremljal Erasmus+ dan: izvedeli bomo, kako pogodbeniki programa Erasmus+ v redno delo svoje organizacije prenašajo novo znanje, kompetence, dobre prakse in druge novosti, ki so jih pridobili v okviru Erasmus+ projektov.

Več

Spletna razprava EPALE: razvoj digitalnih spretnosti, kot priložnost dostopa za učenje

Od aprila do junija se EPALE posveča razvoju digitalnih spretnosti, kot priložnosti dostopa za učenje in tej tematiki bo posvečena tudi letošnja druga spletna razprava.

Več