chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

Spletni dnevnik

Učenje je tudi zadeva srca in duše

25/01/2021
objavil Zvonka PANGERC ...
Jezik: SL
Document available also in: EN

“Učenje je tudi zadeva srca in duše,” je v uvodu spletnega Foruma o učenju in izobraževanju za vključujočo večkulturno družbo, ki smo ga 20. januarja 2021 soorganizirali Andragoški center Slovenije (ACS), SLOGA, Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Slovenska filantropija, povedala predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos. Poudarila je, da je pomoč migrantom pri učenju in vključevanju v družbo “velika učna ura solidarnosti”, in dodala pomembnost, “da priseljencem ponudimo lekcijo dobrega. Lekcijo slabega so že doživeli.” 



Na Forumu, ki je potekal pred mednarodnim dnem izobraževanja, ki ga obeležujemo 24. januarja, in se ga je udeležilo več kot 200 udeležencev, smo razpravljali  o preseku migracij in formalnega, neformalnega ter priložnostnega izobraževanja za krepitev vključujočih večkulturnih družb.



Panel o migracijah in večkulturnosti v izobraževalnem sistemu, ki je potekal v okviru evropskega projekta #MigratED, je vodila Adriana Aralica s Platforme SLOGA. Projekt #MigratED je sicer lani prejel nagrado za vseživljenjsko učenje kot najboljša praksa v kategoriji učenje, ki opolnomoči – prihodnost učenja. Izhodišče v razpravo sta bila kratka videa učenk Osnovne šole Livada Ljubljana z zgodbami učencev in učiteljice njihove večkulturne šole ter dijakov II. gimnazije Maribor o prisilnih migracijah, pripravljena v okviru projekta #MigratED. 



Mag. Barbara Urbanija z Urada za UNESCO je pojasnila, da je 'učiti se živeti skupaj' eden od štirih Delorsovih stebrov izobraževanja in eden od osnovnih načel vsake UNESCO šole, ki so laboratoriji idej. Hanna Tefera, dijakinja Gimnazije Bežigrad in zagovornica ciljev trajnostnega razvoja v okviru Inštituta za afriške študije, je poudarila, da tematike migracij niso dovolj vključene v šolski kurikulum; ustreznejše naslavljanje teh tem bi zagotovilo boljše počutje priseljencev v naši družbi in boljše vključevanje v družbo. Zdenka Keuc, ravnateljica Osnovne šole Kungota, pred tem sicer dolgoletna profesorica na II. gimnaziji Maribor, je izpostavila, da je vključevanje priseljenskih otrok v osnovnošolsko izobraževanje v času koronakrize izjemno težko, in izrazila strah, da je “za te posameznike to izgubljeno leto”.



Goran Popović, ravnatelj ljubljanske Osnovne šole Livada, ki je v slovenskem prostoru posebnost zaradi pestrosti z 90-odstotnim deležem 'neslovenskih otrok', je predstavil njihovo prakso vključevanja priseljenskih otrok v izobraževanje, premagovanja jezikovnih ovir in spodbujanja večkulturnosti ter strpnosti v šoli ter sklenil, da “dobro sprejet priseljenec postane dober sodržavljan, ki dvigne kakovost življenja v državi.” Razpravo je sklenila vodja projekta #MigratED pri Platformi SLOGA Adriana Aralica z mislijo, da je globalno učenje, ki odpira oči in um, pa tudi srce, za resničnosti globaliziranega ter soodvisnega sveta pomembno orodje za krepitev globalnih kompetenc mladih, za vzgojo strpnih globalnih državljank in državljanov. 

V programskem sklopu o mentorstvu kot podpori pri vključevanju otrok priseljencev, ki ga je organizirala Slovenska filantropija v okviru evropskega projekta MINT – Mentorstvo za integracijo otrok migrantov, je Marina Uzelac predstavila rezultate projekta. Poudarila je, da je vzpostavitev vrstniške mentorske podpore prostovoljcev in prostovoljk lahko dobro orodje pomoči priseljenskim otrokom pri vključevanju v družbo. Sledil je pogovor z mladostnikom Faresom Mikawijem in prostovoljko Kajo Kadunec, ki sta na podlagi lastne izkušnje sodelovanja v omenjenem projektu osvetlila pomembnost podpore pri učenju slovenskega jezika, možnosti spoznavanja novih ljudi in pridobivanja novih izkušenj. Kaja je izpostavila, da gre za vzajemno učenje in da se je tudi sama veliko naučila od Faresa. Sledil je ogled videa Dobro jutro, Maribor s sporočili priseljenskih otrok o tem, kaj jim je všeč v Mariboru in Sloveniji, kako je bilo, ko so prišli v novo državo, in česa so se naučili od svojih mentoric prostovoljk. Med drugim so izpostavili, da jim je bilo ob prihodu v Slovenijo najtežje, ker niso razumeli jezika in se niso mogli pogovarjati s svojimi sošolci.



Sonja Gole Ašanin, svetovalka za integracijo na Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, je poudarila, da uspešno vključevanje begunskih otrok v izobraževanje in družbo lahko uspe le s sodelovanjem vseh akterjev. Kot prav tako pomembno ocenjuje zagotavljanje ustrezne podpore učiteljem in prostovoljcem. Izpostavila je tudi potrebo po prilagojenih programih vključevanja še posebej za begunske otroke, ki niso imeli možnosti ali dolgo časa niso bili vključeni v izobraževalni sistem, uvajanju kulturnih mediatorjev in pomočnikov, ki bi na šolah lahko pri tem pomagali, ter da je treba zagotoviti več ur učenja slovenskega jezika, saj je to ključno za vključitev v družbo.



Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, je na empatičen in topel način osvetlila, da je šola za otroke begunce najpomembnejši prostor integracije, zato je pomembno, kaj se v šoli dogaja in kakšne izkušnje pridobi otrok v procesu učenja in v odnosih z vrstniki. Prav tako je poudarila, da je poleg institucionalne pomoči, ki jo nudi država, in ponuditi bi je morala še več, zelo pomembno, da angažiramo civilno družbo. To je namreč kakovostno dopolnilo temu, kar nudijo institucije. Takšno delovanje civilne družbe po njenih besedah pomeni širjenje ideje in prakse solidarnosti, ki je v pomoč vsem otrokom in odraslim v stiskah.

Programski sklop o migracijah in izzivih večkulturnosti z vidika izobraževanja odraslih je potekal v okviru procesa Uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih 2020-2021 (projekt EPUO), ki ga v Sloveniji koordinira ACS. V tem sklopu smo sprva spoznali spodbudna sporočila videa, ki je bil na temo priseljencev pripravljen že leta 2017.



Predavanju dr. Anite Jug Došler iz ACS na temo Od izobraževanja priseljencev do njihove socialne vključenosti v družbo in okolje so sledili prispevki številnih dejavnosti in projektov treh ljudskih univerz. Javni zavod Cene Štupar – CILJ je svojo vključujočo vlogo prikazal skozi zgodbo o uspešni integraciji nekdanjega prosilca za mednarodno zaščito Hevidarja. Prav po zaslugi pozitivnega odnosa do učenja je danes zaposlen, samostojen in tik pred pridobitvijo slovenskega državljanstva. Predstavnika Ljudske univerze Velenje sta skupaj s priseljencem Rifetom odgovarjala na vprašanje, ali smo lahko ponosni, da so migranti s pomočjo vseživljenjskega učenja zgradili večkulturno mesto v Sloveniji, in kje je še prostor za izboljšave. Poslanstvo ljudske univerze pri krepitvi podpornega okolja priseljencev je osvetlila tudi predstavnica Andragoškega zavoda Maribor – ljudske univerze na primeru zgodb dveh priseljencev. Povezovalka sklopa, mag. Zvonka Pangerc Pahernik iz ACS, je povzela, da je za uspešno vključevanje priseljencev ključnega pomena varno podporno okolje. Zagotavlja ga sistem (država) in pokazalo se je, da je oziroma mora biti pristop na tej ravni medresorski in stabilen.

 

Na lokalni ravni podporo zagotavljajo ustanove – še posebno ljudske univerze, ki izvajajo svetovalne storitve, najrazličnejše vrste formalnega in neformalnega izobraževanja in učenja, vrednotenje predhodno pridobljenih znanj in še mnogo več. Izobraževalci odraslih – strokovnjaki so v prvi vrsti ljudje, šele potem učitelji. K priseljencem pristopajo odprto, z empatijo, obenem pa se od njih tudi sami marsičesa naučijo, zato s(m)o tretji dejavnik ljudje. Vzajemno učenje, spoštovanje, rast – vse to poraja novo kulturo sožitja, ki je vključevalna, večkulturna in večgeneracijska. Predstavljene zgodbe so dokazale ustreznost načela ‘nič za priseljence brez njih, temveč skupaj z njimi’ – v njihovo lastno ter širše dobro. 

Na forumu je sodelovala sociologinja dr. Simona Zavratnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je komentirala ključne vsebine ter sporočila za vključujočo večkulturno družbo. Medtem ko so migracije globalen pojav, so potrebni lokalni odgovori na izzive. Spregledati ne gre prisotnosti predsodkov, stereotipov, nestrpnosti v družbi, vendar smo vsi sooblikovalci javnega mnenja, saj so migracije naša zgodovina in sedanjost. “Model prihodnosti, kakršno želimo in zahtevamo, sta družbena solidarnost ter družbeno sodelovanje”, je sklenila.



Posnetek in vsa gradiva so objavljena na spletni strani EPUO.

Adriana Aralica, Platforma SLOGA, mag. Zvonka Pangerc Pahernik, Andragoški center Slovenije, in Marina Uzelac, Slovenska filantropija
Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn Share on email
  • Slika za %user
    In my endeavours as an educator it has become increasingly clear to me that mainstream education systems are skewed towards the head at the expense of the heart and soul .. but also of the hands. This becomes clear when we (re)discover gardening or growing our own food. Also there is an unmistakeable community dimension in growing food, whether it is through community gardens, giving surplus to family members, or sharing seeds. 
  • Slika za %user
    Perhaps the challenge of multiculturalism and education can best be seen from the intercultural education approach. In other words by focusing on the quality of the relationshio among the "multi" cultures, and the potential for learning and sharing of good practices.
  • Slika za %user
    A new peer-mentoring model was created as part of an Erasmus+ funded project. All the details are found here: peerment.eu. 
    While the model was created for schools, we would like as a next step to experiment with the model for adult learning.
  • Slika za %user
    I was immediately attracted to the title of this post as it is truly representative of what I believe. This also applies to teaching. We need to teach with heart and soul and truly be in touch with the needs of our students (of all ages).
  • Slika za %user
    Konferenca je bila v veliki meri stkana iz pripovedi tistih, ki migracijo doživljajo bodisi kot migranti, bodisi kot mentorji.To je bila njena velika prednost!! Spoznali smo, kako se gradi solidarnost in pripravljenost zanjo; ne iz knjig in znanstvenih študij, iz življenja in refleksije o izkušnjah tudi čustev. Veseli me tudi povzemalna risba konference in izjava "Pričakovali smo delovno silo, a prišli so ljudje". Dala pa mi je misliti tudi neka povsem druga izjava Slavoja Žižka, ki je  v nekem svojem nastopu v Avstriji poudaril, da je iz mega političnega vprašanja nastalo reducirano vprašanje humanitarnosti. Veliko vprašanje, a vendarle redukcija velikega utišanega vprašanja v ozadju, ki se slabo rešuje ali sploh ne.
  • Slika za %user
    Gornji zapis na kratko res povzema dogajanje na Forumu, vendar je bila udeležba, čeprav na daljavo, svojevrstna izkušnja. Sodelavci ACS smo sicer rahlo razvajeni, saj na strokovnih dogodkih, ki jih (v sodelovanju z drugimi) organiziramo, dobivamo potrditev prizadevanj za krepitev pomena vseživljenjskega učenja, in to ne samo od strokovnjakov, ampak tudi od udeležencev in širše. Forum o migracijah je bil presežek v več pogledih. Migracije so bile namreč obravnavane na vseh stopnjah šolanja, vključno z izobraževanjem odraslih. Sodelujoči so predstavniki priseljencev/tujcev - kot udeleženci in prostovoljci, učitelji/mentorji, predstavniki politik in strokovnjaki. Povezave so torej delovale po dolgem in počez. Na posnetku žal ni mogoče videti komentarjev, ki so sproti kronali dogajanje. Forum je bil dogodek, če se izrazim pesniško, 'ko se marsikomu zasolzi oko' (po Byronu).