chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Študijski krožek: KAKO SEM PRIŠEL NA SVET

25/07/2017
objavil Milena Korošec
Jezik: SL

ŠTUDIJSKI KROŽEK - KAKO SEM PRIŠEL NA SVET

V predpreteklem letu sem se prvič kot prostovoljka pri Ljudski univerzi Slovenska Bistrica srečala  s študijskim krožkom, ki je nosil naslov »Malo za dušo in malo za telo«, kjer sem sodelovala tako, da sem udeleženkam brala med njihovim ustvarjanjem. Udeleženke so izrazile željo po tematiki bralne vsebine in s pomočjo mentorice smo izbrale knjigo z naslovom »Ogenj rit in kače niso za igrače« avtorice Milene Miklavčič. Tematika knjige je razbijanje in opisovanje tabu tem iz obdobja otroštva in mladosti udeleženk. Na začetku branja knjige so se samo nemo spogledovale in se sramežljivo nasmihale, bile so zadržane, sčasoma so postale bolj sproščene in razvile so se »debate«. Branje in debate so sprožile idejo po novem študijskem krožku z naslovom »Kako sem prišel na svet«, ki smo ga tudi izvedli in v katerem je bil akcijski cilj izdaja publikacije z istim naslovom. 

Teme, ki obravnavajo zakonsko življenje, spolnost in porod v etnološki literaturi do nedavna niso bile prav pogoste. Knjigo Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače, je v knjižnicah že od izida dalje moč dobiti le po dolgotrajnem čakanju na rezervacijo. To nam je dalo misliti, kako so te, še ne dolgo nazaj tabu teme, zanimive za bralce.

Tema študijskega krožka je še vedno zastrta s predsodki, zato je pomembno, da se v skupini ustvari prijetna, sproščena klima in zaupanje, medsebojno sodelovanje, izmenjava izkušenj. Za tematiko smo  se odločili: - zaradi ohranjanja tradicije in kulture,

- spoznavanja šeg in navad ob vzgoji in skrbi za otroke in mladostnike,

- seznanjanje mlajših generacij z življenjem nekoč,

- spodbujanje pogovorov,

- preseganje tabu tem.

Mentorica Maja Kanop Krevh je pripravila okvirni vprašalnik, ki je bil kot vodilo in pripomoček pri pogovoru z informatorji.

Raziskovanje tem povezanih s spolnostjo je velik izziv, saj marsikdo ne želi govoriti o tem, pa tudi teme o odraščanju in  zakonskem življenju so še po veliko letih lahko povezane s preveliko bolečino, da bi lahko informatorji odprto spregovorili. Zato je za raziskovanje izven študijskega krožka  bilo potrebno veliko časa in občutka, da smo pridobili zaupanje sogovornikov za pogovor brez zadržkov.

 

V časih, ko se skoraj vsi otroci rodijo v porodnišnici pod skrbnim zdravniškim nadzorom, se zdi porod doma skoraj romantičen, vsekakor pa bolj sproščen. Še pred drugo svetovno vojno je bilo povsem drugače. Praviloma so se otroci rojevali doma, ob prisotnosti babic, včasih je na pomoč priskočila mama ali soseda… Tudi najzgodnejše otroštvo je bilo povsem drugačno kot danes. Mame so se hitro po porodu morale lotiti prav vseh opravil in zato so bili dojenčki velikokrat v oskrbi starejših sester.   

 

O teh začetkih življenja so se ohranile mnoge zgodbe. Nekatere so zanimive in zabavne, druge pa žalostne ali krute, prav vse pa si zaslužijo biti zapisane in tako ohranjene za naše zanamce.

 

/sl/file/studijskikrozeklusb2jpgstudijski_krozek_lu_sb_2.jpg

 

Ena od sogovornic je povedala: »Tašča me je imela zelo rada, ker sem bila odkrita in nisem prenašala hinavščine in če je bilo treba, sem ji povedala kar naravnost. Bila je zelo pridna in delavna ženska, ki ni poznala zdravnikov. Mojega moža je rodila skoraj na njivi. Ko je začutila, da je pri koncu, je odšla z njive domov, rodila, oskrbela otroka in šla nazaj delat. Prehranjevala se je zgolj z domačo hrano. Pečeno ali kuhano meso in enolončnice. Pila je vino in navadno vodo, nikoli nič gaziranega. Dočakala je 93 let in do konca je delala in skrbela zase.«

Ta odlomek je samo eden od mnogih, bolj pozitivnih. Zapisane so zgodbe, ki so milo rečeno žalostne. Na primer kako je oče svojega najmlajšega sina vrgel na gnoj in ga niso smeli pobrat do večera; kako je mama svojo hčer tik pred porodom pretepla; kako je sin pretepel očeta - pijanca, ko je, kot že tolikokrat, davil mamo; kako je oče teroriziral hčer edinko še v letih odraslosti; zgodba o ženskem pogumu in razsodnosti in še mnoge druge.

 

Namen študijskega krožka je krepitev socialne mreže starejših, brezposelnih, predvsem žensk. Še posebej na podeželju, izven mestnih in vaških središč, pogosto izolirani od drugih ljudi, se ljudje zapirajo vase in  so osamljeni. Sami ne najdejo primernih sogovornikov, možnosti za prostočasne dejavnosti je  manj ali pa jih sploh ni. Spodbuditi želimo starejšo populacijo, da spregovori, predstavi svoje izkušnje in modrosti širši javnosti in se poveže z mlajšimi generacijami. Po drugi strani pa mlajšim generacijam pokazati, da starejši niso samo breme, ampak so zelo pomemben in koristen člen naše družbe. Sporočiti mladim, da so bili včasih pogoji nemogoči za življenje, kaj šele za ustvarjanje in da se z voljo, pogumom, vztrajnostjo in delom lahko doseže marsikaj.

Ob tem dejstvu bi želeli, da se študijski krožki na to temo nadaljujejo širom Slovenije, ker je imelo vsako območje svoje specifične navade glede teh vprašanj. Če se kakšna skupina odloči za študijski krožek na to temo, smo pripravljeni deliti izkušnje in spodbujati akterje.

/sl/file/studijskikrozeklusb1jpgstudijski_krozek_lu_sb_1.jpg

 

Milena Korošec je organizatorka socialne mreže, sodelavka na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica, ki je tekom svojega dela pridobila dragocene izkušnje na področju neformalnih izobraževanj odraslih ter tudi licenco za mentorico študijskih krožkov. Delo, ki ga opravlja jo veseli in izpopolnjuje ter daje posebno energijo, voljo in ideje za nove ustvarjalne podvige.

 

 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn