chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetji

15/10/2018
by Erika Brenk
Jezik: SL

Slovenski delodajalci vse pogosteje poročajo o težavah pri iskanju ustrezno kvalificiranih kadrov. Če je bil v gospodarstvu doslej v ospredju finančni vidik, počasi stopa v ospredje zavedanje o pomenu človeškega kapitala. Prihodnost podjetja, ki se zaveda pomena vseživljenjskega učenja, je videti svetlejša in uspešnejša. Ob vse večjem pomanjkanju ustrezno usposobljenih delavcev je danes za podjetja pomembno, da poskrbijo za zdravje, zadovoljstvo, zavzetost in motiviranost svojih zaposlenih. Najboljša podjetja so razmišljanje, da je vsak zaposleni zamenljiv, že zdavnaj nadomestila s prepričanjem, da motivirani zaposleni dosegajo boljše rezultate.

Neskladja na trgu dela, gospodarska rast in demografske spremembe vplivajo na vse večje pomanjkanje delovne sile. Če želijo podjetja uspešno konkurirati na trgu, morajo neprestano slediti novostim, kar pomeni nujno sistematično vlaganje v znanje in spretnosti vseh zaposlenih, smo lahko slišali tudi na tretjem posvetovalnem dogodku EPUO – podjetniškem zajtrku (https://pro.acs.si/epuo-dogodek/2018-3), kjer so direktorji in kadroviki različnih slovenskih podjetij, predstavniki izobraževalnih ustanov, odločevalci na nacionalni in lokalni ravni ter drugi deležniki razpravljali o tem, ali ocenjevanje znanj in razvoj kompetenc vodita do zadovoljnejših zaposlenih in zaposlovalcev.

V podjetju so vse pomembnejši medsebojni odnosi, klima v delovnem okolju, sprejetost zaposlenega v kolektiv. Menjava kadra predstavlja za delodajalca velik strošek. Sistematično vlaganje v znanje in razvoj (novo)zaposlenih na vseh ravneh je pomembno tudi zaradi večjega zadovoljstvo in bolj zavzetih zaposlenih ter njihovega občutka pripadnosti in lojalnosti podjetju, hkrati pa dokazano lajša tudi obvladovanje vseh tveganj, ki jih prinaša življenje v sodobni družbi. Vlaganje v kadre pa nikakor ne obsega zgolj izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela, ampak gre za kompleksen nabor prijemov, ki omogočajo zaposlenim poleg strokovne tudi osebno rast.

Pri izbiri ponudnika izobraževanja je zaupanje v kakovost storitve tisto merilo, na podlagi katerega se podjetja odločijo za posameznega ponudnika. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali je sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetji ustrezno in ali obstoječi izobraževalni sistem na vse hitreje nastajajoče nove specifike delovnih mest odgovarja dovolj hitro in učinkovito.

Na omenjenem posvetu smo spoznali kar nekaj primerov dobrih praks sodelovanja, ki že potekajo med izobraževalnimi ustanovami, podjetji in lokalnimi skupnostmi, v kateri delujejo (https://pro.acs.si/epuo-dogodek/2018-3/vsebine).

Izvajalci izobraževanja odraslih morajo s podjetji sodelovati v vseh fazah, od načrtovanja in opredelitve potreb delodajalcev, oblikovanja in izvajanja ustreznih, ciljno prilagojenih programov izobraževanja in usposabljanja, ki omogočajo pridobitev ustreznih kompetenc zaposlenih, ustrezne svetovalne podpore, pa do končnega cilja, tj. s kompetencami opremljenih, zadovoljnejših in bolj zavzetih zaposlenih in zaposlovalcev. Izobraževalne ustanove se morajo fleksibilno odzivati z analizo dejanskih izobraževalnih potreb uporabnikov, načrtovati nove programe izobraževanja in usposabljanja, ki so učinkoviti, ciljno usmerjeni in ustrezajo tako potrebam podjetja kot tudi zaposlenih, prav tako pa morajo s celovitim pristopom k učečim se spodbujati povpraševanje.

Dejstva, da je sistematično vlaganje v znanje in razvoj zaposlenih najboljša naložba za prihodnost, se zavedajo mnoga slovenska podjetja. Po podatkih SURS je leta 2015 v Sloveniji svoje zaposlene izobraževalo kar 6.170 od 7.334, tj. 84,1 % podjetij. Za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih so podjetja namenila 80.706 mio. EUR, kar predstavlja 0,72 % celotnih stroškov dela. Glede na velikost podjetij so v izobraževanje zaposlenih največ vlagala velika podjetja, z vidika dejavnosti pa podjetja iz informacijskih, komunikacijskih ter finančnih in zavarovalniških dejavnosti. Najmanj možnosti za izobraževanje in usposabljanje so imeli zaposleni v gradbenih podjetjih. Med kompetencami, ki na splošno veljajo kot pomembne za razvoj posameznega podjetja, so najpogosteje omenjene tehnične, praktične ali poklicne sposobnosti, sposobnost dela s strankami, sposobnost dela v skupini in spretnosti za reševanje problemov, manj pomembne pa naj bi bile računske, bralne in pisne spretnosti, sposobnost ustnega in pisnega sporazumevanja ter administrativne spretnosti.

Vendar so potrebe po znanju in izkušnjah zaposlenih različne in pogosto osredotočene na trenutne zahteve delovnih mest. Podjetja izobraževanja in usposabljanja svojih zaposlenih izvajajo s pomočjo zunanjih strokovnjakov s posameznih področij, organizirajo pa tudi notranja interna izobraževanja, ki temeljijo predvsem na prenosu znanj in veščin med sodelavci na različnih ravneh.

Pred izobraževalnimi ustanovami so novi izzivi: odzivati se morajo na potrebe po novih znanjih na trgu. Spodbudno je, da ima vse več posluha za izobraževanje kadrov država, ki delodajalcem ponuja kar nekaj konkretnih oblik pomoči (tudi s pomočjo evropskih sredstev) tako pri načrtovanju potreb po kadrih kakor tudi pri delu z zaposlenimi.

Erika Brenk je zaposlena na Andragoškem centru Slovenije, kjer deluje na področju promocije vseživljenjskega učenja, spremljanja ponudbe izobraževanja odraslih ter statističnih podatkov s področja izobraževanja odraslih.

 

 

 

 

 

 

 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn