Blog
Blog

S programom ASI starejši zaposleni bolj zavzeti in produktivni: glavni poudarki evalvacije programa

Predstavljamo ugotovitve evalvacije program Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI).

Program Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI) smo na portalu EPALE že predstavili (https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/program-celovita-podpora-podjetjem-za-aktivno-staranje-delovne-sile-priloznost-za-soocanje), tokrat pišemo o njegovi nadaljnji izvedbi, predvsem pa se osredotočamo na nekatere ugotovitve evalvacije. 

Projekt ASI: Splošno o projektu in njegovih ciljih

Namen programa ASI je ozaveščanje delodajalcev, delavcev in splošne javnosti o demografskih izzivih in potrebah, da se nanje prilagodimo, odpravljanje negativnih stereotipov o starejših zaposlenih in podpora podjetjem pri reševanju izzivov na tem področju. 

Projekt, ki ga izvajajo v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, se osredotoča se na skupino zaposlenih, starejših od 45 let, zlasti na tiste po 50. letu. Z aktivnostmi projekta krepijo kompetence starejših zaposlenih in jih motivirajo za podaljševanje delovne aktivnosti, delodajalcem pa zagotavljajo podporo za učinkovito upravljanje s starajočo se delovno silo.

V času izvajanja programa je bilo uresničenih veliko zanimivih aktivnosti. Oblikovani so bili inštrumenti, namenjeni tako podjetjem – vodilnim in kadrovskim strokovnjakom – kot tudi starejšim zaposlenim, denimo:

Delavnice programa ACS.
Katalog ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih.
Natečaj Starejšim prijazno podjetje .
Konferenca programa ASI .

V okviru projekta poteka tudi obsežna promocijska kampanja Stari, imava problem. (https://www.srips-rs.si/sl/razvoj-kadrov/celovita-podpora-podjetjem-za-…). 

Evalvacija programa

Vrednotenje programa ASI (2017–2020), ki ga je izvedel Andragoški center Slovenije (ACS), je bilo namenjeno spremljanju in evalviranju opisanega programa. Konkretneje, namen vrednotenja je bil ugotoviti učinkovitost programa pri opolnomočenju starejših zaposlenih na delovnem mestu, ohranjanju dela in podaljševanju delovne dobe, kar je v skladu z aktualnimi nacionalnimi dokumenti in razmerami na trgu dela. 

Evalvacija je bila sumativna in formativna. Pri vrednotenju so bile uporabljene kvantitativne in kvalitativne analize ter postopki in metode pridobivanja podatkov. V posameznih fazah vrednotenja so bili zajeti različni deležniki: predstavniki Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (SRIPS), izvajalci izobraževanja enega cikla delavnic, svetovalci na kadrovskem področju, udeleženci izobraževanja v podjetjih ali usposabljanj v sklopu cikla delavnic Zavzeti ASI ter drugi strokovnjaki za kadrovsko politiko.

Vrednotenje je pokazalo, da program pripomore h krepitvi kompetenc starejših in zagotavlja podporo delodajalcem za učinkovito staranje delovne sile v organizacijah. Od tod tudi veliko zanimanje vodilnih v podjetjih za sodelovanje v njem.

Ocenjujemo, da je dodana vrednost programa na več področjih:

  • Upošteva celostno problematiko staranja delovne sile in zajema vladne, nevladne in mednarodne dokumente in smernice Evropske komisije, ki se nanašajo na problematiko staranja delovne sile. Program sledi nacionalnim gibanjem v gospodarstvu, hkrati pa sledi logiki delovanja mikrosistemov.  
  • Podjetjem ponuja kompleksne ukrepe, predloge in inštrumente s področja staranja delovne sile. V okviru programa so podjetja lahko pridobila finančne spodbude za pripravo strategij za krepitev kompetenc starejših zaposlenih ter za razvoj in uvedbo inovativnih rešitev za ohranjanje zavzetosti, produktivnosti in učinkovitosti starejših zaposlenih (dva razpisa pilotnih projektov).  
  • V programu je nastalo nekaj koristnih inštrumentov, denimo Katalog ukrepov za učinkovito staranje starejših zaposlenih, v katerem so predstavljeni primeri dobrih praks iz Slovenije in izbranih evropskih držav ter uporaba ukrepov v konkretnih okoliščinah. To so inštrumenti, ki jih bodo lahko uporabili kadrovski delavci pri spopadanju z izzivi, ki jih imajo s starejšimi zaposlenimi v podjetjih.  
  • V ciklusu delavnic Zavzeti ASI so vodilni in kadrovski delavci pridobili koristna znanja in spretnosti o razvoju in usposabljanju starejših ter jih tudi praktično prenašali v svoja podjetja.   
  • Promocijska kampanja s posveti, srečanji in strokovnimi razpravami tako na nacionalni kot na mednarodni ravni je bila precej uspešna in odmevna. 

Statistični podatki kažejo, da se je delež upokojenih v starostnih razredih po petinštiridesetem letu v zadnjih treh letih zmanjšal. Posledično se povečuje tudi delež zaposlenih v teh starostnih razredih.

Deleži upokojenih po spolu in starostnih razredih.
Vir: SURS

Težko bi sicer sklepali, da te spremembe odražajo neposredni vpliv programa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile. Želene učinke tega programa lahko pričakujemo šele čez več let. Zmanjševanje deleža upokojenih je verjetno tudi rezultat dejstva, da v gospodarstvu poleg tovrstnih pobud obstajajo tudi druge silnice, ki spodbujajo zaposlovanje in podaljšanja delovne dobe, denimo razmerje med ponudbo in povpraševanjem delovne sile, splošno zdravstveno stanje starajočih se v državi, pogoji za prehod iz dela v upokojitev itn. A pozitivni prispevek programa je nedvomen.

Kljub nekaterim pozitivnim kazalnikom se moramo zavedati, da je Slovenija med državami Evropske unije z najnižjo stopnjo aktivnosti v starostni skupini med 50. in 64. letom, predvsem med manj izobraženimi. Še izraziteje to velja za ženske.

Evalvacija je pokazala, da se v programu ASI starejši obravnavajo razmeroma enotno, populacija starejših zaposlenih pa je raznolika. Zato bi bilo smiselno nekatere ukrepe nameniti populaciji starejših, ki ima najnižja znanja in spretnosti, je najbolj ranljiva in najtežje zaposljiva. 

Kar zadeva širše opolnomočenje starejših menimo, da bi bilo koristno, če bi krajše oblike izobraževanja prešle v daljše izobraževanje in postale sestavni del vseživljenjske izobrazbene usmeritve vsakega zaposlenega. To bi omogočilo večjo prožnost in prilagodljivost starejših. Pridobivanje širokega spektra temeljnih spretnosti bi omogočilo pridobivanje široko prenosljivih kvalifikacij, ki so pomembne za ohranjanje delovnih mest, posledično večjo stabilnost dela in večjo konkurenčnost podjetij.

Praviloma je osebna odločitev posameznika, kdaj zapusti trg dela, a ta odločitev je zelo odvisna od sistemskih pogojev, od ugodnosti ali ovir pri tem. Večina starejših v Sloveniji se odloči za čim prejšnjo upokojitev, ker je splošno znano, da se pogoji upokojevanja z leti slabšajo. Zato bi bili učinki projekta večji, če bi bili tudi sistemsko podprti z ustrezno zakonsko podlago, modeli zavarovanja, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in drugimi ekonomskimi in organizacijskimi podlagami za podaljševanje delovne dobe.

Vrednotenje programa je potekalo med epidemijo covida-19, zato je bila izvedba pri uresničevanju ciljev nekoliko prilagojena.

Program Celovita podpora za aktivno staranje bodo izvajali predvidoma do leta 2022, zato bodo nekatere ugotovitve te študije lahko koristile pri nadaljnji izvedbi in zaključku programa. Hkrati pa bodo lahko koristne tudi oblikovalcem politike pri načrtovanju nadaljnjih smernic razvoja trga dela in zaposlovanja starejših prebivalcev. 

​​​​​​​Mag. Jasmina Mirčeva je zaposlen na Andragoškem centru Slovenije zaposlena kot višja raziskovalka. V zadnjih nekaj letih je vodila več nacionalnih raziskovalnih projektov o udeležbi v izobraževanju odraslih, izobraževanju odraslih v času gospodarske krize, pismenosti, vrednotenju različnih programov itd. Sodelovala je tudi pri nekaterih evropskih projektih (LLL2010, INCLUDED) in koordinirala pripravo nacionalnih poročil CONFINTEA. Bila je vodja raziskovalne skupine v programu za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC).

Login (0)

Want to write a blog post ?

Don't hesitate to do so! Click the link below and start posting a new article!

Zadnje razprave

Spletna razprava EPALE: razvoj digitalnih spretnosti, kot priložnost dostopa za učenje

Od aprila do junija se EPALE posveča razvoju digitalnih spretnosti, kot priložnosti dostopa za učenje in tej tematiki bo posvečena tudi letošnja druga spletna razprava.

Več