chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Projektno učenje mlajših odraslih – PUM-O Ajdovščina

31/07/2017
objavil Nika Langus
Jezik: SL

Program PUM-O povezuje mlade, ki imajo status dijaka, udeleženca izobraževanja odraslih, brezposelne osebe ali iskalca zaposlitve ter mlade, ki se pri izobraževanju srečujejo s težavami, so prekinili šolanje in nimajo zaposlitve.

Program, ki je financiran s strani Zavoda za zaposlovanje in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada je za udeležence brezplačen, mladi pa se vanj lahko vključijo kadar koli, predvidoma za obdobje 10 mesecev z individualno možnostjo podaljšanja ali skrajšanja – odvisno od mladostnikovih potreb. Udeleženci so v okviru programa upravičeni do povračila potnih stroškov in prejema dodatka za aktivnost.

Strokovno usposobljeni mentorji pri udeležencih programa s pomočjo različnih aktivnosti in projektnega učenja razvijamo učljivost in temeljne zmožnosti, jih spodbujamo k vključevanju v izobraževanje za pridobitev izobrazbe oziroma nadaljevanju šolanja, razvijamo njihovo poklicno identiteto, samoiniciativnost in podjetnost ter jih spodbujamo k vključevanju na trg dela. Seveda pri tem ne zanemarimo oblikovanja osebne identitete ter razvijanja občutka družbene povezanosti in vzajemnosti.

Potrebe mladostnikov in mlajših odraslih se seveda razlikujejo, zato si udeleženci ob vključitvi s pomočjo mentorja oblikujejo svoj karierni načrt, raziščejo svoje kompetence in zmožnosti ter si na osnovi svojih potreb in želja zastavijo individualne cilje. Ti se odražajo v konkretnih t. i. individualnih in skupinskih projektih, ki jih udeleženci pripravljajo oziroma v času izvedbe programa. Tako individualni kot skupinski projekti so močno prepleteni. Predvsem skupinski projekti so zasnovani tako široko, da vsak posameznik v okviru projektnih nalog prepozna svoje interese, in pogosto temeljijo na ideji, ki se spontano razvije v krogu naših udeležencev ali izraženi potrebi okolja.

In natanko tako, kot spontana ideja, se je rodil projekt Trajk bajk. O tem, zakaj in kako smo idejo realizirali, predvsem pa, kako projektno delo razumejo naši udeleženci, je v krajšem prispevku v nadaljevanju opisala ena izmed naših udeleženk – Romana Ronkali.

Mentorji smo nad pozitivnim sporočilom prispevka in seveda odzivom naših udeležencev navdušeni in upamo, da tudi vas predstavitev ne bo pustila ravnodušnih.

 

Naredi si tricikel, če ti manjka nekaj koleščkov, a previdno, da se ti ne odpelje!

Ura je osem zjutraj. PUM-Ovci smo že nekaj časa zehaje na nogah. Po prostoru se širi vonj po kavi, ki jo toči tisti, ki je takrat najbolj buden. Eden ali dva posameznika z odločno preveč energije skačeta zunaj in lovita frizbi. Mentorice se ustavijo pri vsakem PUM-Ovcu in si vzamejo čas, da na kratko poklepetajo.

Med poletjem začnemo z delom zgodaj, dokler sonce ne pripeka. Iz kota našega prostora zvlečemo ogrodja koles in staknemo glave. PUM-Ovci s tehnično izobrazbo nas zasujejo s predlogi in navdušeno čebljajo. Družboslovci in umetniki zmedeno kimamo, mentorice pa se nas usmilijo in nam dodelijo naloge, ki bolje ustrezajo našemu področju znanja.

Projekt Trajk bajk, kakor smo ga šaljivo poimenovali, se je spontano razvil iz ideje dveh PUM-Ovcev, ki sta nekega dne tuhtala, da nam manjka prevozno sredstvo, s katerim bi čim prej prišli do trgovine po malico. »Mladi pa moramo vendarle jest,« je bil stalni argument, ko so nas mentorice zalotile s sendviči v rokah namesto z orodjem. Seveda je ideja sčasoma zavila precej po svoje in odločili smo se, da bomo po hrano raje pošiljali našega prostovoljca, sami pa bomo ustvarili tricikle in z njimi priredili tekmovanje.

/sl/file/ajdovscina1png-0ajdovscina_1.png

Fantje so z odpada zmagoslavno pripeljali precej zdelana kolesa, kup koleščkov in drug material, ki bi nam pomagal pri gradnji, mentorice pa so organizirale obisk pri podjetju Felcom d.o.o. iz Vrhpolja pri Vipavi, ki nam je predstavilo proces varjenja in hkrati zainteresiranim ponudilo možnost razgovora za delo.

Tisti, ki jim je tovrstno fizično delo ustrezalo, so se spravili nad rezanje okvirjev, brušenje in sestavljanje. Druga skupina je skrbela za oblazinjenje sedežev, pri čemer smo ugotovili, da šivanje pravzaprav ni tako enostavno. Dejstvo, da nam šivalni stroj sprva ni delal, kot bi bilo treba, pravzaprav ni igralo veliko vloge, medtem ko smo tuhtali, kako naj kose sploh sešijemo skupaj. 

/sl/file/ajdovscina3png-0ajdovscina_3.png

Ostala dela so obsegala dizajn in nabavo tekmovalnih majic, oblikovanje nagradnih pokalov iz gline, izdelavo promocijskega materiala in še bi lahko naštevali.

 

Vsak od nas je spoznal vsaj kakšno področje znanja, ki mu ni bilo domače in se tako naučil nekaj novega. Nekateri, ki so svoje znanje podcenjevali, ali pa se jim je zdelo povsem samoumevno, so ugotovili, da so njihove veščine pravzaprav zelo unikatne in koristne. Tudi tisti, ki so ob začetku projekta sami pri sebi godrnjali, da je »itak vse kar neki«, so se začeli zabavati in spraševati po podrobnejših informacijah ter samostojno in odločno poprijeli za delo.

Z že zgrajenim triciklom, ki smo ga dobili za zgled pri ustvarjanju, so se pogumnejši PUM-Ovci spustili po hribu navzdol in v vreščeči spremljavi kmalu ugotovili, da je varnostna zaščita pravzaprav resnično pomembna, ko so nekajkrat zaorali s poti.

In končno, sadove svojega dela delimo in bomo lahko delili z drugimi še naprej. Končni rezultat bo kratek film in tekmovanje s tricikli konec avgusta, kjer se bodo izbrani gostje lahko preizkusili v šviganju po cesti navzdol, ob tem pa se bodo posladkali z dobrotami, ki jih bomo pripravili.  Predstavili se bomo tudi na lokalnem dogodku INCASTRA – na Dnevu ajdovske industrije in podjetništva v upanju, da bomo lahko sodelovali z novimi podjetji, in da bo več mladih izkoristilo priložnost druženja in učenja z nami.

S Trajk bajk projektom smo se ponovno učili spraševati kako in zakaj – to, kar obvlada vsak otrok, a se tega z odraščanjem iz (ne tako) skrivnostnih razlogov odvadi. Čar takšnih projektov je iskanje želje po znanju in delu, ki nam jo hiter utrip tega sveta naglo črpa, radi bi jo širili dalje med prijatelje in bližnje ter vse vas.

 

/sl/file/ajdovscina2pngajdovscina_2.png

   

/sl/file/ajdovscina4pngajdovscina_4.png

Vabljeni ste, da se ustavite pri nas, predvsem, če vam manjka kakšen kolešček – na PUM-O jih imamo na pretek!

Avtorica: Romana Ronkali, udeleženka programa PUM-O Ajdovščina

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user

    Nika in Romana! Vesela sem, da sta združili moči in pripravili ta zanimiv prispevek za EPALE. Kot bivša sodelavka programa PUM, sicer predhodnika programa PUM-O, se prav dobro spomnim, koliko novih znanj in spoznanj so med udeležene in mentorje prinesli zanimivi in ustvarjalni, tako imenovani produkcijski projekti. Mnogi ustvarjalni projekti, kot je tudi vaš Trajk bajk, se rodijo iz lenobe oziroma želje, da bi si kakšno opravilo čim bolj olajšali. Upam si trditi, da tudi vaš projekt v sebi nosi nekaj tega, saj je potrebo po hrani veliko lažje in hitreje moč potešiti, če se v trgovino, po sendvič, odpravimo s kolesom, namesto peš. Hkrati pa so produkcijski projekti tudi priložnost, da slej ko prej vidimo rezultate svojega dela, kar je za mlade udeležence še kako pomembno. Posebno zadovoljstvo predstavlja tudi dejstvo, da pri vodenju ali koordinaciji takih projektov, strokovni delavci izhajamo iz želja in potreb udeležencev, prav zaradi tega pa imajo sami še večjo željo po sodelovanju in vključenosti. Ob koncu pa naj dodam še misel, ki je povzeta po francoskem pisatelju Antoinu de Saint-Exuperyu in je mene vodila pri delu s »pumovci«:

    Če moraš zgraditi ladjo, ne naročaj ljudem, naj prinesejo les in delajo. Zbudi v njih koprnenje po neskončnosti morja in v njih se bo rodila ideja, naredili bodo načrt, našli les, zgradili ladjo in… pluli. Veliko uspeha še naprej!