chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Projekt EPUO tokrat našel svoje mesto na regijski konferenci EPALE

08/10/2019
objavil Zvonka PANGERC ...
Jezik: SL

Letošnjo konferenco EPALE za države Jugovzhodne Evrope (Bosno in Hercegovino, Črno goro, Hrvaško, Slovenijo in Srbijo) smo sodelavci Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) in Andragoškega centra Slovenije (ACS) gostili 24. in 25. septembra v Laškem. O njegovih razsežnostih, s poudarkom na delovanju Nacionalnih podpornih služb EPALE, priča blog Andreje Lenc.

Za nas, koordinatorje uresničevanja Evropskega programa za učenje odraslih (EPUO) v regiji, pa je dogodek pomenil priložnost za soočenje naših prizadevanj. Pri tem smo posebno pozornost posvetili  Priporočilu Sveta Evropske unije (EU) Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle (odslej Priporočilo PI). Gostom smo v času priprave srečanja namignili, da bi želeli od njih izvedeti, kakšen je pri njih status tega dokumenta, s katerimi političnimi ukrepi in aktivnostmi se neposredno lotevajo njegovega udejanjanja, katere obstoječe politike ali dejavnosti je mogoče povezati z uresničevanjem Priporočila PI ter kakšni so njihovi načrti za prihodnost. 

Te poglede smo želeli dopolniti z informacijami Evropske komisije (EK) o trenutnem snovanju nove evropske politike izobraževanja (odraslih), o dosedanjem uresničevanju Priporočila PI z vidika celotne EU ter o prihodnjih izzivih. Naša predpostavka je bila, da Priporočilo PI (p)ostaja vodilna strategija na področju izobraževanja odraslih na evropski in nacionalni ravni.


O Poteh izpopolnjevanja – zdaj in v prihodnje

Rezultati raziskave PIAAC so v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji, opozorili na nizko raven spretnosti odraslih. Precejšen je tudi delež odraslih, ki so in bodo na trgu dela še vrsto let in nimajo ustrezne izobrazbe oziroma kvalifikacij. Ti so v večji nevarnosti, da ostanejo brez zaposlitve, grozita jim tudi revščina in socialna izključenost. Slabi pa so tudi obeti za celotno gospodarstvo in družbo, saj se prav vsi spopadamo z nenehnimi potrebami po novih znanjih in spretnostih.

Iz teh razlogov je Svet EU sprejel Priporočilo PI (december 2016), katerega implementacija naj prej omenjenim odraslim omogoči, da – na temelju ustrezne podpore in v treh korakih (ocenjevanje, učenje, priznavanje) – dosežejo minimalno raven bralne in računske pismenosti ter digitalnih spretnosti oziroma pridobijo širši nabor kompetenc. Po možnosti naj bi dosegli tudi višjo stopnjo izobrazbe oziroma njen ekvivalent (raven 3 ali 4 v Evropskem ogrodju kvalifikacij).
 

Države članice EU smo junija 2018 prvič poročale o (morebitnih) ukrepih, vpeljanih na nacionalni ravni za uresničevanje Priporočila PI,  EK pa je februarja 2019 objavila sumarno poročilo (Implementation Report on Upskilling Pathways). Njegove ugotovitve nam je na konferenci približala njihova predstavnica Martina Ní Cheallaigh – glej prispevek). Na kratko je predstavila tudi Zaključke Sveta EU (junij 2019) o tem, v katero smer naj gre uresničevanje Priporočila PI v državah članicah, ter poudarila, da je in bo temu namenjena tudi obilna denarna podpora. Izpostavila je: »Na evropski in nacionalni ravni sta ključna medsektorsko sodelovanje in povezovanje z drugimi pobudami, programi financiranja ter orodji, kot sta EPALE in Europass.«
 

Implementacija Priporočil PI v Sloveniji in regiji 

V omenjenem poročilu je Slovenija v skupini tistih držav, v katerih je implementacija Priporočil PI tesno povezana z obstoječimi nacionalnimi strategijami (npr. Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih – ReNPIO 2013–2020) ter predpisi in ukrepi, ki se (večinoma) uresničujejo s projekti, sofinanciranimi  iz Evropskega socialnega sklada (ESS). 

Mag. Katja Dovžak z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je predstavila široko paleto teh projektov in opozorila, da njihovi ukrepi upoštevajo rezultate raziskave PIAAC in določbe novega Zakona o izobraževanju odraslih, Zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij in druge pravne podlage. Odločilni pa so tudi demografska predvidevanja, cilji Strategije dolgožive družbe ter sorodni strateški dokumenti naše države. »Na teh temeljih gradi tudi priprava ReNPIO 2021–2030 ter nove kohezijske politike, okrepljeno pa bo tudi sodelovanje med vladnimi resorji ter z gospodarstvom in mnogimi deležniki na vseh ravneh,« nam je zaupala o obetih za prihodnost.

Primer iz slovenske prakse nam je predstavil mag. Bojan Hajdinjak iz Javnega zavoda Cene Štupar (glej prispevek), svoje pa so povedali tudi udeleženci, ki so nastopili v promocijskih filmih (https://www.youtube.com/watch?v=RKAK1d7kM14 in https://www.youtube.com/watch?v=2b8RpR1UtFY).

Tudi iz prispevkov iz regije lahko sklepamo, da povezujejo uresničevanje elementov PI s tistim, kar se na področju (zakonodajnem, v stroki in praksi) dogaja tudi sicer. Tako je v Črni gori (prispevek Gordane Boškovič), na Hrvaškem (prispevek Luke Novosela) in v Srbiji (prispevek Marice Vukomanović). Predstavnika Bosne in Hercegovine (prispevek Azre Šulić ter prispevek Aleksandra Petića) pa sta nam poskušala približati njihov zapleteni sistem izobraževanja odraslih ter njegove izzive, mednje se uresničevanje Priporočila PI še ni umestilo.
 

Avtorica članka sem poročala o slovenskem pristopu. V okviru nacionalne koordinacije uresničevanja Evropskega programa za učenje odraslih (projekt EPUO) smo namreč za obdobje 2017–2019 načrtovali številne dejavnosti, s katerimi smo želeli podpreti prej omenjene ukrepe za uresničevanje Priporočila PI in povečati njihovo prepoznavnost. Na regijski konferenci smo tako izkoristili priložnost, da prvič predstavimo eno od teh dejavnosti – e-portal Poti izpopolnjevanja.

Slovenske Poti izpopolnjevanja zbrane na enem mestu 

V Priporočilu PI pa tudi sicer v izobraževanju odraslih vse bolj opozarjamo na pomen učinkovitega upravljanja, ki naj temelji na koordinaciji več deležnikov. Kako slednjo doseči? So to srečanja pristojnih oseb, ki sicer prinašajo spoznanja in dogovore, ti pa se potem bolj ali manj uspešno prelivajo v prakso? 

V Sloveniji imamo dobro zamišljeno, medsektorsko zasnovano Koordinacijo izobraževanja odraslih, ki pa v praksi ne prispeva k učinkovitosti sistema. Na to je opozoril že OECD v Priporočilih za vzpostavitev Nacionalne strategije spretnosti, o čemer je na konferenci spregovorila Ema Perme z MIZŠ (glej prispevek). 

Na potrebo po učinkovitejšem povezovanju kaže tudi praksa uresničevanja ReNPIO 2013–2020, ki vsa ta leta prinaša zgolj seštevek prizadevanj devetih ministrstev, ni pa moči (niti volje?) za interakcijo in sinergijo. Res je, da Koordinaciji manjkata pristojnost in intervencijska moč, a ta sta lahko učinkovita le, če so na mestu ustrezna orodja. Gre za peto področje EPUO – zboljšanje zbirke znanja o izobraževanju odraslih in spremljanje področja (s poudarkom na manj izobraženih in izobraževalno prikrajšanih skupinah prebivalstva).  

Sodobna tehnologija nam je na tem področju zelo olajšala delo, saj obdelava velike količine podatkov že dolgo ni več problem. Izziv se skriva drugje – v kakovosti zajetih podatkov, kajti še vedno velja načelo GIGO (garbage in, garbage out).

V projektu EPUO smo se tako odločili za vzpostavitev spletno zasnovanega orodja, ki bo sledilo pretoku sredstev ESS, posredno namenjenih uresničevanju Priporočila PI. Vzpostavili smo e-portal PI, ki ima večplasten namen:

  • povečati prepoznavnost Priporočila PI med nosilci politike in stroke izobraževanja odraslih, 
  • ozaveščati deležnike o tem, da obstoječa nacionalna prizadevanja (ukrepi in posledični projekti ESS) že pomenijo implementacijo PI v Sloveniji,
  • informirati javnosti o ukrepih na področju politike in stroke, njihovem udejanjanju, še posebej pa tudi o rezultatih in učinkih,
  • postati orodje za koordinacijo teh ukrepov ter spodbujati medsektorsko povezovanje v skladu s Priporočilom PI ter
  • obveščati in motivirati najširšo javnost, še posebej s primeri dobre prakse, da uporabi ponujene (nove) priložnosti za odrasle.

    Dodana vrednost e-portala torej obsega:

    • aktualne informacije o politiki izobraževanja odraslih na evropski in nacionalni ravni, kar je še posebej zanimivo v času, ko se politika za novo desetletje šele oblikuje;
    • predstavitev evropskih in nacionalnih podatkov, ki odražajo posamezne sestavne dele procesa PI (glej stranske menijske opcije na spletni strani PI);
    • pregled obstoječih slovenskih ukrepov (projektov ESS) na enem mestu;
    • diseminacijo primerov dobre prakse, ki izhajajo iz teh ukrepov, z namenom, da oblikujemo zbirko kvalitativnih in kvantitativnih rezultatov in učinkov za potrebe ozaveščanja doma in v tujini;
    • informacije o tem, kaj vse je na voljo tej ciljni skupini odraslih (svetovanje, ustrezna učna ponudba in druge podporne dejavnosti);
    • temeljne podatke in primere za poročanje Slovenije o uresničevanju Priporočila PI v letu 2021 (tako o vpeljanih ukrepih, ki so bili sicer predmet poročila iz leta 2018, kot tudi o učinkih na posamezne deležnike).

    E-portal PI lahko torej koristi tako nosilcem politike kot tudi strokovnjakom in praktikom v izobraževanju odraslih, zaposlovalcem in drugim socialnim partnerjem, lokalnim skupnostim ter najširši javnosti.

    Na teden dni kasnejši letni evropski konferenci EPALE sem sodelovala v delovni skupini, ki je staknila glave okrog vprašanja, kako v večji meri vključiti nosilce politike v dejavnosti EPALE. Preprost odgovor, pridobljen iz pravkar opisane izkušnje regijskega srečanja, je ta, da naj EPALE zanje in za nas še naprej organizira platforme, kjer se lahko zgodijo dragocene izmenjave njihovih stališč in spoznanj s stroko. Če to omogoča primerjavo pristopov več držav, toliko bolje. 

    Mag. Zvonka Pangerc Pahernik na ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v izobraževanju odraslih.

    Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn