chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Program Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile: priložnost za soočanje in odgovornost

05/12/2019
objavil Jasmina Mirčeva
Jezik: SL
Document available also in: EN

Že nekaj let se razmere na trgu dela v Sloveniji izboljšujejo. Pozitivni trend se odraža v relativno visoki gospodarski rasti in socialni vključenosti prebivalstva, v izboljševanju konkurenčnosti in nižanju brezposelnosti. Kljub pozitivnim kazalnikom gospodarskega razvoja makroekonomske analize opozarjajo na obstoj nizko zastopanih kategorij na trgu dela, v prvi vrsti so to starejši in nizko izobraženi. 

Z izzivi staranja prebivalstva se srečujejo skoraj vse evropske države, tudi Slovenija. Slovenija bo imela do leta 2020 20,6 % prebivalcev, starih nad 65 let. Ob zviševanju starosti prebivalstva se pričakovano zvišuje tudi povprečna starost zaposlenih. Dejstvo je, da je za kategorijo nad 55 let je značilna nižja delovna aktivnost. 

Kljub relativno visoki gospodarski rasti se čuti pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile, predvsem višjih starostnih kategorij. Raziskava PIAAC je opozorila na nižje spretnosti populacije po 50 letu starosti. Ta kategorija prebivalstva v Sloveniji dosega nižje rezultate pisnih spretnosti v primerjavi z njihovimi vrstniki v sodelujočih državah OECD. 

Kompetence prebivalstva glede na starost: povprečje za države OECD, EU in za Slovenijo (Vir: baza PIAAC 2012-2016)


Izziv, ki postaja vse bolj aktualen v kontekstu trga dela, je tudi zagotavljanje kakovostnih in vključujočih delovnih mest za vse zaposlene. Slovenija že vrsto let spodbuja nove oblike zaposlovanja, s tem pa postaja negotovost zaposlitve vse bolj razširjena. Povečuje se prekarno delo in revščina med zaposlenimi. 

Oblikovanje konkurenčnega in družbeno odgovornega gospodarstva je eden temeljnih ciljev Strategije gospodarskega razvoja države. V luči teh usmeritev je nastala pobuda Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – ASI. Projekt poteka pod okriljem Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, sofinancira pa ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska Unija preko Evropskega socialnega sklada. 

Gre za podporo delodajalcem za višje vključevanje starejših pri delu, za okrepitev njihovih kompetenc in motiviranje, da čim dlje ohranijo delovno aktivnost in tako pripomorejo k reševanju demografskih izzivov v organizacijah. Vsebina projekta se osredotoča na pet ključnih področij: 
•    promocija in varovanje zdravja; 
•    ergonomija oziroma prilagoditev dela in delovnega časa; 
•    kadrovski razvoj, razvoj kompetenc in usposabljanja; 
•    prenos znanja in sodelovanje ter 
•    višja zavzetost in vključenost. 

Koncept poudarja, da morajo biti delovna mesta oblikovana tako, da omogočajo pridobivanje in uporaba kompleksnih spretnosti ter tako izboljšajo konkurenčnost in delavno aktivnost starejših. 

Idejna zasnova projekta je operativno predstavljena v t. i. Katalogu ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. Prvi priročnik na tem področju v Sloveniji ponuja konkretne rešitve za delo z višjimi starostnimi kategorijami, upoštevajoč velikost, izobrazbeno in starostno sestavo, panožno pripadnost in finančne možnosti vsakega podjetja. Oglejte si video, v katerem je Katalog predstavljen.

Aktivnost, ki se izvaja vsako leto v okviru projekta, je ciklus delavnic Zavzeti ASI. Delavnice so namenjene vodilnim delavcem, lastnikom podjetij, kadrovskemu vodstvu ali kadrovskim delavcem. Preko organiziranega modularnega usposabljanja naj bi udeleženci iz izbranih podjetij pridobili znanje s področja razvoja in usposabljanja starejših ter ga kasneje tudi praktično prenašali v svoja podjetja. 

Projekt spodbuja in tudi kadrovsko opolnomoči podjetja pri oblikovanju strategij oziroma pilotnih projektov razvoja in uvedbe inovativnih rešitev za ohranjevanje zavzetosti in delovne pripravljenosti starejših. Tako naj bi pripomogli k uresničevanju enega od ciljev projekta – podaljševanje njihove delovne aktivnosti.

Eden pomembnih vidikov ASI je ozaveščanje javnosti, predvsem v gospodarstvu, o demografskih spremembah, njihovih manifestacijah, izzivih in možnih rešitvah. Temu je namenjena promocijska dejavnost (posveti, srečanja, strokovne razprave) tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Podjetja, ki so še posebej prizadevna in prepoznajo ter negujejo znanje, izkušnje in potencial starejših, pa pridobijo priznanje Starejšim prijazno podjetje

Mednarodna konferenca: Voditelj prihodnosti, dirigent s posluhom za vsakogar, 28. maj 2019


Projekt ponuja kompleksni pristop reševanja demografskih izzivov, spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in upoštevanje potenciala starejših zaposlenih. Zastavljeni cilji naj bi bili uresničeni v petletnem obdobju med letom 2017 in 2022. Dejstvo pa je, da je problematika staranja delovno aktivnega prebivalstva prisotna dlje časa. Zanjo je potrebno priskrbeti stalna sredstva, ki niso vezana na časovno omejeno trajanje projektov. 

Prezgodaj je, da bi sodili o dolgoročnih učinkih Celovite podpore za aktivno staranje delovne sile, saj bodo ti vidni v daljši časovni perspektivi. Zanimivo bi bilo v tem času preučiti, kateri dejavniki vplivajo na to, da se v istem sistemu in na istem trgu nekatera podjetja hitreje razvijajo, znajo bolje izrabiti spretnosti, kompetence in potenciale vseh starostnih kategorij, druga pa so pri tem manj učinkovita. 

Pri kreiranju nadaljnjih smernic razvoja bo nedvomno treba ponujati pristop razvoja človeških potencialov, ki zajema celotno vertikalo delovnih mest, omogoča vsem zaposlenim, da izrazijo potrebe in afinitete po izobraževanju, usposabljanju in splošnem razvoju. Ranljivim skupinam pa bo potrebno ponuditi dodatne priložnosti za učenje, saj bodo le tako lahko bolj motivirani. 

Mag. Jasmina Mirčeva je zaposlen na Andragoškem centru Slovenije kot višja raziskovalka. V zadnjih nekaj letih je vodila več nacionalnih raziskovalnih projektov o udeležbi v izobraževanju odraslih, izobraževanju odraslih v času gospodarske krize, pismenosti, vrednotenju različnih programov itd. Sodelovala je tudi pri nekaterih evropskih projektih (LLL2010, INCLUDED) in koordinirala pripravo nacionalnih poročil CONFINTEA. Bila je vodja raziskovalne skupine v programu za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC).

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn