chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Prispevek lokalne skupnosti k sooblikovanju vsebin in aktivnosti posameznih področij Ricevega manifesta za učenje odraslih v 21. stoletju

28/06/2018
objavil KATJA VOLF
Jezik: SL

Evropsko združenje za izobraževanje odraslih (EAEA) je v letu 2016 pripravilo Manifest za učenje odraslih v 21. stoletju. S tem manifestom predlaga, da ustvarimo učečo se Evropo: Evropo, ki bo imela potrebne spretnosti, znanje in kompetence, da se pozitivno spopade s prihodnostjo. S tem namenom poziva k vseevropskemu prizadevanju za skupni napredek, da bi zgradili družbo znanja, ki zmore obvladati izzive našega časa. Za to je že danes potrebno trajnostno vlaganje v  izobraževanje odraslih na evropski, državni, regionalni in lokalni ravni, kar bo dolgoročno koristno z več vidikov, med drugim tudi za konkurenčnost, blaginjo, zdravje prebivalstva in rast.

Skladno z evropskim manifestom delujemo tudi v lokalnem okolju. RIC Novo mesto je javni zavod za izobraževanje odraslih. Pri svojem delu aktivno sledi regijskim, nacionalnim in evropskim smernicam. V okviru strokovnega dogodka EPUO Skupaj za sožitje smo v letu 2016 pripravili svoj manifest.

 

/sl/file/manifest22jpg-1manifest_2_2.jpg

 

V svetu hitrih sprememb je potreba po raznolikosti nabora izobraževanja velika. Tega se na RIC-u dobro zavedamo. Zadali smo si cilj, da v letošnjem letu manifest posodobimo. Hkrati pa bomo letos pripravljali tudi strateški načrt za naslednje petletno obdobje. Z namenom, da v obeh dokumentih upoštevamo mnenje in potrebe lokalnega okolja, udeležencev in drugih deležnikov, smo v okviru strokovnega dogodka Parade učenja 2018 »Priložnosti za krepitev kompetenc v učeči se skupnosti«, v projektih Dejavnost informiranja in svetovanja za zaposlene ter Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc, izvedli mini delavnico zbiranja predlogov za vsebine in aktivnosti za posamezna področja manifesta. V nadaljevanju so zapisani posamezni odlomki Ric-evega Manifesta za učenje odraslih v 21. stoletju ter povzeti predlogi udeležencev.

1. DEJAVNO DRŽAVLJANSTVO

»…V izobraževanju  odraslih vzgajamo sebe in druge za medsebojno spoštovanje, sodelovanje, pravičnost in povezanost….«

Udeleženci menijo, da je pomembno, da celotna skupnost dejavno sodeluje pri vključevanju Romov v delovno okolje, kar bi posledično vplivalo tudi na njihov socialni in ekonomski status. Poudarili so enakopravnost vseh državljanov ter spoštovanje pravic in dolžnosti državljanov in priseljencev, v okviru katerih je pomembno učenje in uporaba slovenskega jezika, spoštovanje slovenske kulture in zgodovine. Skozi celotno debato smo se vsi strinjali, da so odnosi do in med soljudmi ter poudarek na medkulturnem in medgeneracijskem dialogu tiste smernice, ki bodo pripeljale do cilja zagotoviti varnost in dobro počutje posameznikov v skupnosti.

2. ŽIVLJENJSKE SPRETNOSTI ZA POSAMEZNIKE

»…Udeležba v neformalnem izobraževanju ima za odraslega številne koristi – vodi v osebni in strokovni razvoj, k večji podjetnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti…«

Živimo v hitri digitalni dobi in ni presenečenje, da so udeleženci v večini dajali poudarek digitalnim znanjem in možnostim dostopa do IKT tehnologij za tiste, ki te možnosti doma nimajo. Poudarjeno je bilo tudi, da si želijo več ponudbe znanj s področja tujih jezikov in mehkih veščin. Omenjene vsebine so pomembne tudi s vidika zaposlovanja in konkurenčnosti na trgu dela, saj krepijo kompetence, ki se v tem trenutku uvrščajo med prvih 10 ključnih kompetenc, ki so zaželjene s strani delodajalcev (reševanje konfliktov, kritično razmišljanje, ustvarjalno razmišljanje, upravljanje z ljudmi, organizacijske sposobnosti, čustvena inteligenca, etična presoja in odločanje, sposobnost osredotočiti se na stranke, pogajalske spretnosti, kognitivna fleksibilnost; vir: Future of Jobs Report, World Economic Forum).

V RIC-u se ves čas trudimo, da neformalna izobraževanja lahko v okviru različnih projektov ponujamo udeležencem brezplačno, nekatera celo v njihovih okoljih in na takšen način dosežemo večje število ljudi, ki si plačljivih izobraževanj ne morejo privoščiti. So nas pa udeleženci opozorili, da se moramo okrepiti na področju informiranja, saj mnoge informacije o ponujenih neformalnih programih do nekaterih sploh ne pridejo. Se pa hkrati sodelujoči zavedajo, da največkrat niti ne izkoristijo priložnosti za nadgradnjo svojih znanj. Na RIC-u to vidimo kot izziv – »Kako ciljne skupine motivirati za udeležbo v ponujenih programih?«. To bo zagotovo vprašanje, s katerim se bomo še veliko ukvarjali.

3. SOCIALNA KOHEZIJA

»…Izobrazba je močno povezana s posameznikovimi priložnostmi v življenju. ….Izobraženi posamezniki se lažje vključujejo v družbo, vplivajo na svoj in družbeni razvoj…«

Reševanje različnih situacij posameznika je na prvem mestu odvisno od njega samega. Iz okolja pa posamezniki potrebujejo informacije, kako pomagati samemu sebi, kako se motivirati za aktivnejše delovanje v okolju, napotke za osvajanje ciljev, pridobivanje zdravih navad. Kaže se tudi potrebah po oblikovanju skupin, kjer bi se posamezniki počutili varne, z drugimi delili svoje težave in izzive ter dobili kak nasvet, pomoč, zavedanje, da jim nekdo stoji ob strani.

Ena izmed dejavnosti, ki daje zgoraj omenjenim predlogom veliko pozornost je svetovalna dejavnost, ki deluje pod okriljem Svetovalnega središča Novo mesto. Zagotovo je to motivacija, da svoje delo na tem področju še okrepimo.

4. ZAPOSLOVANJE IN DIGITALIZACIJA

»Učenje velik del življenja poteka na delovnem mestu. Tudi delodajalci morajo prispevati k širjenju kulture vseživljenjskega učenja in spodbujati udeležbo odraslih v izobraževanju…«

Na tem mestu je bilo poudarjeno, da je potrebno delodajalce spodbuditi k natančnejši opredelitvi kompetenc, ki jih od svojih zaposlenih pričakujejo. To je potem smernica za posameznike, v katera izobraževanja se vključijo, da bodo zadostili potrebam podjetja in svoje delo opravljali kvalitetno. Delodajalce bi bilo, po mnenju sodelujočih, tudi potrebno spodbuditi k udeležbi odraslih v izobraževanja, tudi v delovnem času. Predvsem pa jih bolje informirati o vseh ponujenih možnostih izobraževanj.

5. MIGRACIJE IN DEMOGRAFSKE SPREMEMBE

»Evropska družba se stara, naša družba se stara… Evropa ocenjuje, da potrebuje za prihodnji razvoj priseljence… Izobraževanje odraslih mora zagotavljati splošno neformalno izobraževanje najbolj ranljivih, še posebej Romov in priseljencev…«

Ponovno je bilo poudarjeno izobraževanje za medkulturni in medgeneracijski dialog. Poseben poudarek je bil tudi na izobraževalnih programih, ki so prilagojeni starejšim in njihovim potrebam in interesom – programi, ki bi nastali v sodelovanju s potencialnimi udeleženci. Omenjeno je bilo prostovoljstvo kot pomoč ranljivim.

6. TRAJNOST

»Izobraževanje odraslih mora povezovati trajnostni razvoj na vseh področjih – gospodarskem, družbenem in okoljskem…«

Poudarek so udeleženci dali na večjo osveščenost o okoljskem trajnostnem razvoju nasploh – o zeleni energiji, ukrepih za varstvo okolja in narave; predvsem pogrešajo to, da bi jim bile vsebine razložene na preprost in razumljiv način ter dostopne. Poudarili so tudi družbeno trajnost, na katero vplivamo vsi posamezniki neke skupnosti – z večjo vključenostjo v izobraževanje, spoštovanjem znanja in osebnega razvoja, bi po mnenju udeležencev tudi lažje in hitreje vplivali na trajnost na gospodarskem področju.

7. EVROPSKE POLITIKE

  »… Izobraževalci odraslih delujemo proaktivno, ustvarjamo kakovostna učna okolja in pri tem povezujemo različne organizacije, z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij spodbujamo širši dostop in nove možnosti…«

Udeleženci so poudarili, da pogrešajo prenos dobrih praks, s področja izobraževanja, iz tujine k nam oz. vsaj konkretne predstavitve različnih praks. Nekateri bi se z veseljem udeležili tudi izobraževalne ali delovne izmenjave v tujini, po zgledu izmenjav za dijake in študente v okviru projektov Erasmus. Dobrodošlo bi bilo tudi praktično spoznavanje različnih kultur preko hrane, fotografij, potopisnih predavanj,… Tudi kar se tiče področja politike, plač in zaposlovanja, so udeleženci v večini mnenja, da bi se morale k nam prenesti mnoge prakse iz tujine, kar bi omogočilo bolj stabilno gospodarstvo in bolj zadovoljne posameznike. Konkretnih pozitivnih praks iz tujine ni opisal nihče.

Pridobljene predloge bomo v RIC-u podrobneje predebatirali in jih smiselno vključili v naš Manifest za učenje odraslih v 21. stoletju in strateški načrt zavoda.

V kolikor ste ob branju dobili idejo, ki bi nam jo radi predstavili in tako prispevali k sooblikovanju idej za vsebine ali aktivnosti, bomo veseli vaših predlogov za dopolnitev posameznih področij, kratkih opisov primerov dobrih praks, s katerimi bomo opozorili na dosežke učenja odraslih in vpliv na razvoj posameznika, skupnosti, družbe …

 

Katja Volf je zaposlena na RIC-u Novo mesto, kjer dela kot svetovalka za zaposlene.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn