EPALE - Spletna platforma za učenje odraslih v Evropi

Dne 29. marca 2023 je EPALE organiziral spletno razpravo, ki jo je organizirala Platforma za vseživljenjsko učenje, ki se je osredotočila na prispevek spretnosti za življenje k bolj demokratičnim družbam; cilj razprave je bil tudi raziskati, kaj lahko storimo, da se učeče se vključi v procese zagotavljanja spretnosti, ter kako poskrbeti, da temeljne spretnosti ostanejo pomembne v naših učnih poteh.

Gosta spletne razprave sta bila Georg Pirker, predsednik Mreže za izobraževanje o demokraciji in človekovih pravicah v Evropi (DARE Network), in Giulia Meschino, direktorica Evropskega združenja za poklicno izobraževanje (EVTA), razpravo pa je moderirala Elisa Gambardella, podpredsednica Platforme za vseživljenjsko učenje (LLLP) in koordinatorka za izobraževanje in vseživljenjsko učenje pri fundaciji SOLIDAR.

Spretnosti kot prava pot

Prenos v živo se je začel z opredelitvijo tistih spretnosti, ki pomagajo državljanom vključiti se v družbo in ki so opredeljene kot prečne spretnosti in temeljne spretnosti. Giulia Meschino je zagotovila celovit pregled, usmerjen v politike, ki jih je Evropska unija uvedla za razvoj teh spretnosti, s posebnim poudarkom na poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU). Hkrati je poudarila, kako je aktivno sodelovanje v družbi koristno za večjo udeležbo na trgu dela, in da se slednje ne bi smelo odvijati brez prvega - sicer bi lahko nastala atomizirana družba. Pravi izziv za ponudnike izobraževanja in učenja je, da ta orodja (vključno s LifeComp ali Evropskim stebrom socialnih pravic) sistematično vključijo v učne ponudbe na svojem območju. Zagotavljanje usklajenosti politik je tu ključno prizadevanje, ki ga je treba izvajati s podporo nacionalnih vlad - kar se odraža tudi v pisni razpravi na EPALE.

Georg Pirker je o tem razpravljal v nadaljevanju in prispeval k iskrivi razpravi. Vloga civilne družbe in ponudnikov izobraževanja je podpora ljudem na njihovi učni poti, kako lahko pomagamo ljudem krmariti skozi kompleksne družbene ali gospodarske situacije? Kako lahko izobraževalni sistemi dosežejo svoje cilje oblikovanja državljanov? Takšna demokratična vprašanja so v resnici družbena vprašanja in zelo odvisna od vrednot. Kakšne vrednote usmerjajo naše izobraževalne sisteme? Tekmovanje in ločevanje ali solidarnost in vseživljenjsko učenje?

Udeleženci so v pisni razpravi podali uporabne komentarje, dopolnili del razprave s spoznanji in vprašanji ter razširili osrednje sporočilo. Eden od njih je opozoril na vprašanje, "kdo" naj prevzame financiranje temeljnih spretnosti in prečnih spretnosti: delodajalci? Včasih delodajalci ne iščejo usposabljanja za svoje zaposlene na področju prečnih spretnosti, ker potem preidejo iz enega podjetja v drugo in raje vlagajo v tehnične in delovno-specifične spretnosti. Hkrati je bilo opaziti, da so prečne spretnosti najbolj zahtevane veščine na določenih delovnih mestih. Tako kot delodajalci bi morali videti donosnost naložbe tukaj, vendar niso samo podjetja tista, ki bi se morala angažirati, da se razvijejo socialne spretnosti; nasprotno, vsi akterji v družbi bi se morali vključiti v transformativno učenje, ki postavlja temeljne spretnosti in potrebe učečih se v ospredje.

Doseči vsakogar

Eno ključnih vprašanj je bilo, kako doseči učeče se, ki potrebujejo pomoč in imajo težke socio-ekonomske ozadje. Ko razpravljamo o učinkovitosti evropskih političnih okvirjev, tvegamo, da ostajamo znotraj privilegiranega mehurčka; cilj izvajalcev učenja je vsekakor "preseganje naših udobnih balončkov". Kaj pomeni, ko govorimo o "spretnostih za vključevanje"? Kako se vključevanje naslavlja z zelenim ali digitalnim prehodom, če sploh? Kje so potrebe tistih, ki so slabo zastopanih v teh političnih orodjih? Pomembna je raznolika zastopanost, ki zajema vse deležnike, v praksi pa pri tem ne delamo najbolje. Pri modernizaciji izobraževalnih sistemov je ključno uporabiti pristop vseživljenjskega učenja in vpeljati celovite reforme: to preprečuje izključevanje in zagotavlja skupno in stabilno pot k trajnostnim učečim se družbam.

Po razpravi so komentarji iz občinstva poudarili pomen civilnodružbenih organizacij kot pomembnih ponudnikov usposabljanj s področja tako imenovanih "mehkih spretnosti" in obenem ključnih akterjev demokracije, še posebej, če želimo doseči manj vključene učeče se odrasle. Kot so komentarji poudarili, so civilnodružbene organizacije še posebej pomembne v družbah, ki prehajajo v demokracijo, saj lahko pomagajo širiti demokratične vrednote v težko dostopnih območjih in med prebivalstvom. Ob tej točki je bilo v komentarjih ostrih poudarjeno, ali ne bi morali dati več poudarka pravicam in odgovornostim v demokratični družbi.

Digitalni prehod kot središče demokracije?

Eden zadnjih obravnavanih vidikov je bil digitalni prehod. Priznavamo velik napor pri oblikovanju digitalnega prehoda, vendar ne smemo pozabiti enega ključnega vprašanja: da se lahko iz digitalnega prehoda učimo tudi, ko jadramo na valovih tehnološkega napredka. Ko se pojavljajo novi orodji, ne smemo pozabiti njihovega bistva, da so... orodja!

Opazili smo veliko pobud EU, ki vplivajo na posamezno sfero - pomislite na GDPR - in druge, ki obravnavajo kolektivno sfero - kot Načrt za digitalno izobraževanje. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da način, kako razmišljamo o tem prehodu, ni nevtralen: ima pozitivne in negativne posledice, le ozaveščeni državljani z ustrezno opremljenimi spretnostmi za premagovanje teh izzivov bodo lahko najbolje izkoristili digitalni prehod.

Uvodna fotografija: Maria Thalassinou na Unsplash

Vsebina je bila pripravljena s strani uporabnika Lifelong Learning Platform. Za potrebe slovenske jezikovne različice jo je prevedla Špela Močilnikar, članica slovenske Nacionalne podporne službe EPALE.