Poučevanje spretnosti umetne inteligence: Sedem nasvetov za poučevanje za izobraževalce odraslih

Čas branja približno 5 minut
Avtor izvirnega članka v nemščini: Karin Lamprecht / CONEDU
O umetni inteligenci se v medijih govori že več let, od izida programa ChatGPT jeseni 2022 pa je ta tema končno dosegla širšo javnost. Orodij umetne inteligence, kot so generatorji govora in slik, ne uporabljajo več le računalniški znanstveniki in tehnološki strokovnjaki, temveč ljudje iz vseh družbenih slojev - in seveda tudi v izobraževalnem kontekstu. Dejstvo, da je umetna inteligenca tu, da ostane, potrjuje tudi najnovejša raziskava trendov, ki jo je izvedel inštitut mmb-Institute.
Spretnosti za prihodnost z umetno inteligenco
Katera znanja in sposobnosti so potrebna za delo z umetno inteligenco? O tem se razpravlja pod naslovom "pismenost na področju umetne inteligence". V okviru projekta AIComp je bil razvit celovit in empirično utemeljen model kompetenc. Obsega dvanajst področij kompetenc na treh kompetenčnih področjih in se nanaša na osebne spretnosti, družbeno okolje ter delo in načrtovanje z UI in za UI.
Obstajajo tudi že predlogi za okvire kompetenc umetne inteligence za izobraževalce odraslih - med drugim s strani Evropske komisije in mednarodnega ponudnika storitev e-izobraževanja paradoxlearning. V okviru evropskega projekta AL4AI bo do konca leta 2024 razvit tečaj za samostojno učenje, namenjen posebej izobraževalcem odraslih.
Dejstvo, da imajo izobraževalci - zlasti v izobraževanju odraslih - posebno odgovornost do svojih učencev, je skupna osnovna poteza teh modelov kompetenc. Izobraževalce odraslih pozivamo, da pojasnijo priložnosti in tveganja umetne inteligence ter spodbujajo učence k kompetentni in odgovorni uporabi novih tehnologij.
Sedem konkretnih didaktičnih nasvetov
Naslednja zbirka vsebuje pregled didaktičnih nasvetov za izobraževalce odraslih za pomoč pri poučevanju veščin umetne inteligence.
Naslednja zbirka vsebuje pregled didaktičnih nasvetov za izobraževalce odraslih za pomoč pri poučevanju veščin umetne inteligence.
Nasvet 1: Celosten pogled na tehnologijo umetne inteligence
Tečaji tehnološkega usposabljanja se pogosto osredotočajo na uporabo ("Kako to deluje?"). Wolfgang König (Network Q 4.0) zagovarja uporabo Dagstuhlovega trikotnika kot kompasa (v nemščini). Poleg aplikativne perspektive je treba upoštevati tudi tehnološko ("Kako deluje?") in družbeno-kulturno ("Kako deluje?") perspektivo. Kdor namerava ChatGPT uporabljati kot učni medij, lahko na primer začne z razlago, kako orodje približno deluje (tehnološka perspektiva). Nato se orodje preizkusi v praksi (aplikativna perspektiva). To je dobra podlaga za razpravo o tem, kako uporaba klepetalnih robotov z umetno inteligenco spreminja učenje (družbeno-kulturna perspektiva).
Nasvet 2: Poiščite osebni uvod v temo
Zlasti v heterogenih skupinah je dobro že na začetku razpravljati o predpostavkah in mnenjih o umetni inteligenci. Nele Hirsch (eBildungslabor) je v ta namen razvila metodo "izmenjave spoznavnih kartic" (v nemščini), pri kateri udeleženci vsak prejme kartico z izjavo in jo uporabi za začetek razprave (na primer: "Zelo rad raziskujem različna orodja UI" ali "Dokler ni jasna uporaba orodij UI, jih moramo v izobraževalnem kontekstu prepovedati"). Tako se ustvari razprava, ki jo je nato mogoče uporabiti kot podlago za nadaljnje delo z vsebino.
Nasvet 3: Umetna inteligenca naj bo oprijemljiva
Učenci, ki imajo malo izkušenj z orodji umetne inteligence, imajo koristi od izkušenj z umetno inteligenco v živo. Na primer, delo z vprašanji, ki jih je treba razvozlati, je dober način za spoznavanje razlike med človeškim odgovorom in generiranim odgovorom.
Celovite možnosti uporabe umetne inteligence je mogoče prikazati na primer s "svetovi umetne inteligence" kompetenčne platforme NRW za umetno inteligenco. Interaktivni zemljevid prikazuje, kje se tehnologije umetne inteligence uporabljajo v vsakdanjem življenju in svetu dela - na primer pri prodaji izdelkov za dinamično oblikovanje cen. To je zanimivo izhodišče za nadaljnje razprave v programih strokovnega razvoja.
Nasvet 4: Predstavite psihološke učinke umetne inteligence
Pri uporabi sistemov umetne inteligence je treba upoštevati tudi nekatere psihološke učinke, na primer učinek "čudne doline": V skladu s tem je umetna figura tem bolj podobna človeku, čim bolj pozitivno jo dojemamo - do določene točke, ko se učinek obrne. Ta učinek je mogoče otipljivo prikazati tako, da na primer pokažemo sliko humanoidnega robota "Sophia" in se z udeleženci pogovorimo o njihovih vtisih (prijetnih ali precej zaskrbljujočih?).
Vlogo imajo tudi psihološki učinki, kot je "past kompetentnosti" (nemščina), ki jih je treba obravnavati: ker sistemi umetne inteligence ne kažejo jezikovnih znakov negotovosti, jih ljudje pogosto ocenjujejo kot kompetentne, kar lahko privede do napačnih informacij. Zato je še posebej pomembno, da učitelji uporabljajo jezik občutljivo, da bi pojasnili, da sistemi umetne inteligence niso samostojni misleci ("sistemi umetne inteligence" ali "orodja umetne inteligence" namesto "umetna inteligenca/oni"; "naslednji rezultat je bil ustvarjen kot odgovor na moj vnos" namesto "ChatGPT mi je bil priporočen"). (Vir: e-bildungslabor.de) Namesto stereotipnih predstav robotov so za ilustracije primerne na primer slike iz knjige "Better Images of AI".
Nasvet 5: Čim bolj jasno sporočajte tehnično funkcionalno razumevanje
Izobraževalci odraslih lahko delovanje jezikovnih modelov umetne inteligence predstavijo s kratkimi in natančnimi pojasnjevalnimi videoposnetki (npr. od ponudnika e-izobraževanja youknow, v nemščini). Učencem, ki radi eksperimentirajo, ponudnik Tensorflow ponuja interaktivno nevronsko mrežo, ki jo lahko preizkusijio.
Vendar pa se tehničnega funkcionalnega razumevanja ni mogoče učiti le digitalno, temveč tudi na povsem analogen način z vajami iz učbenika "AI Unplugged": Te vaje so bile razvite za pouk v šolah, vendar so primerne tudi za izobraževanje odraslih.
Nasvet 6: Uporaba kvizov za (samo)nadzor
Izobraževalci odraslih lahko s kratkimi kvizi aktivirajo predhodno znanje udeležencev na temo UI ali utrdijo vsebino s (samo)preverjanjem. Dva primera za šolski kontekst, ki ju je mogoče uporabiti tudi za izobraževanje odraslih, sta kviz podjetja VEGA (v nemškem jeziku) in Learning Snack, ki ga ponuja podjetje App Camps.
Nasvet 7: Izvajanje kritične in refleksivne prakse
Na splošno je priporočljiv refleksivni pristop k umetni inteligenci na izobraževalnih dogodkih. Birgit Aschemann in Gunter Schüßler v svojem članku (v nemškem jeziku) na spletni strani erwachsenenbildung.at pojasnjujeta, katere metode lahko spodbujajo kritično mišljenje.
12 spodbud, ki jih je oblikovala Nele Hirsch iz podjetja eBildungslabor, je primernih tudi za interaktivno in v izmenjavo usmerjeno razmišljanje v učnih programih.
Če se želite z učenci vživeti v vlogo strokovnjakov za umetno inteligenco in pomagati državljanom pri njihovih poizvedbah, lahko to storite z igro s kartami "AI Compass", ki jo je pripravil Inštitut Alexandra von Humboldta za internet in družbo.
Dodatne informacije:
Avtor izvirnega članka v nemščini: Karin Lamprecht/CONEDU
Ureditev izvirnega članka v nemščini: Birgit Aschemann/CONEDU
Prevod: NSS EPALE Slovenija, Špela Močilnikar
Slika: generirana z UI CONEDU z uporabo Adobe Firefly, ukaz: "Več odraslih udeležencev v seminarski sobi, sproščeno oblečenih, se pogovarjajo v parih in v rokah držijo kartice z besedilom"
Komentar
Mākslīgā intelekta lietošanas prasmju mācīšana: septiņi padomi
Mākslīga intelekta jautājums ir loti sarežģīts un prasa nopietnu diskusiju, bet lai sagatavotos šai diskusijai, jābūt lielai kompetencei informācijas tehnoloģijas un mākslīgā intelekta problēmas ziņā. No lietotāja puses var pateikt, kā mākslīgais intelekts kļūst par mūsu neatņemamo dzīves sastāvdaļu. Kādreiz Žans Bodrijārs rakstīja par simulakriem mūsu dzīvē un daži uzskata, ka mākslīgais intelekts ir labs simulakru piemērs.
Skolotāja darbā jāprot gan pašam strādāt ar mākslīgo intelektu, gan jāprot izskaidrot to izglītojamiem (vai nu tas ir pieaugušais vai bērns). Padomi, kurus mīnē rakstā, mana skatījumā, atvieglos dzīvi skolotājā darbā ne tikai strādājot ar andragoģijā, bet arī pedagoģijā. Protams, nepieciešams kritiski uztvert mākslīgo intelektu un darbību un neaizmirst par to, kā tas ir tikai palīglīdzeklis mūsu darbā.
Mākslīgā intelekta lietošanas prasmju mācīšana: septiņi padom
Mākslīga intelekta jautājums ir loti sarežģīts un prasa nopietnu diskusiju, bet lai sagatavotos šai diskusijai, jābūt lielai kompetencei informācijas tehnoloģijas un mākslīgā intelekta problēmas ziņā. No lietotāja puses var pateikt, kā mākslīgais intelekts kļūst par mūsu neatņemamo dzīves sastāvdaļu. Kādreiz Žans Bodrijārs rakstīja par simulakriem mūsu dzīvē un daži uzskata, ka mākslīgais intelekts ir labs simulakru piemērs.
Skolotāja darbā jāprot gan pašam strādāt ar mākslīgo intelektu, gan jāprot izskaidrot to izglītojamiem (vai nu tas ir pieaugušais vai bērns). Padomi, kurus mīnē rakstā, mana skatījumā, atvieglos dzīvi skolotājā darbā ne tikai strādājot ar andragoģijā, bet arī pedagoģijā. Protams, nepieciešams kritiski uztvert mākslīgo intelektu un darbību un neaizmirst par to, kā tas ir tikai palīglīdzeklis mūsu darbā.