chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Pomen ključnih kompetenc za kakovostno življenje starejših odraslih

16/07/2018
by Lea Zlodej
Jezik: SL

Ljudska univerza Jesenice je v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije pripravila 22. andragoški kolokvij – osrednje strokovno srečanje v okviru projekta Teden vseživljenjskega učenja (TVU) 2018. Na njem smo govorili o pomenu in priložnostih za razvoj ključnih kompetenc starejših odraslih, zato da bodo tudi v tem življenjskem obdobju dejavni in uspešni. Dogodek je potekal 7. junija 2018 v dvorani Kolpern, v muzejskem kompleksu Stara Sava na Jesenicah. Udeležilo se ga je 86 udeležencev iz javnih zavodov za izobraževanje odraslih, zasebnih organizacij, srednjih šol in nacionalne institucije.

S kolokvijem smo želeli opozoriti, da so starejši kot ena izmed najbolj ranljivih ciljnih skupin, izpostavljeni različnim tveganjem, kot so krčenje socialnih omrežij, zmanjšanje avtonomije in kakovosti življenja.[1] Z ozaveščanjem o vseživljenjskem učenju in vključitvijo starejših v izobraževalne programe pa ta tveganja lahko zmanjšamo.

Osrednji del kolokvija sta bili panelni razpravi, v katerih smo spoznali poglede starejših udeležencev in strokovnih delavcev na izobraževanje starejših – z vidika motivacije in ovir za vključitev, izobraževalne ponudbe in potreb, promocije ter podpore pri izobraževanju.

Svetovalke ISIO (Informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih) so potrdile, da je potrebno informiranju in ozaveščanju starejših oseb o pomenu vseživljenjskega učenja posvetiti posebno pozornost. Izziv še zlasti predstavlja šibka motivacija starejših za vključitev v izobraževalne programe. Prav zaradi tega je potrebno vlogo izobraževanja za to ciljno skupino osmisliti predvsem z vidika povezovanja in aktiviranja starejših odraslih ter čim bolj dejavnega  vključevanja starejših v učne dejavnosti.[2] Pri tem je potrebno upoštevati ovire, ki jih imajo starejši pri vključevanju, npr. lokacijska oddaljenost, finančna dostopnost, negativen odnos do izobraževanja, pomanjkanje samozaupanja, občutek, da so že prestari … Dobre rezultate na tem področju dosegamo z outreach pristopi (delovanje na dislokacijah), uspešnim mreženjem v lokalnem okolju (centri za socialno delo, domovi in društva) ter s spodbujanjem prostovoljstva med starejšimi.

Vključenost v izobraževanje starejših je odvisna tudi od ponudbe izobraževalnih programov; starejši imajo namreč potrebo po učenju tistega, kar želijo vedeti, razumeti ali uporabiti. Želijo si aktualnih, praktičnih in uporabnih vsebin, kljub temu pa so bolj kot vsebina pomembna doživetja. Učijo se, ker jim je ob učenju prijetno, ker jih dela učenje bolj samozavestne in si z učenjem potrdijo svojo avtonomnost.[3] Izobraževalno ponudbo so poimenovali »cvetoči travnik«, kjer lahko prav vsak najde nekaj zase. Udeležencem izobraževalnih programov za starejše vključenost v izobraževanje daje občutek vrednosti in koristnosti.

Dodana vrednost učenja je za starejše osebnostna rast, druženje in lažje soočanje s spremembami in novostmi. Največ zanimanja med starejšimi je za jezikovne in računalniške programe – nedopustno se jim namreč zdi, da ima pametni telefon »neumnega« uporabnika. Z vključitvijo v jezikovne in računalniške programe krepijo predvsem ključni kompetenci digitalne pismenosti in sporazumevanje v tujem jeziku. Poleg krepitve in razvoja teh ključnih kompetenc je med starejšimi poudarek tudi na socialni kompetenci, kajti za njih ni bistvena le pridobitev znanja, ampak tudi druženje, ustvarjanje in pripadanje. Poudarjajo, da jim vseživljenjsko učenje podaljšuje mladost, omogoča osebnostno rast ter ohranja duševno zdravje.

Starejši družbi lahko prispevajo čas, izkušnje in prostovoljstvo. Njihova aktivna vloga bistveno pomaga pri razumevanju in sprejemanju procesa staranja. Starejši radi širijo pridobljeno znanje, pri čemer dajejo velik poudarek pomembnosti medgeneracijskega sodelovanja. S predajanjem znanja in izkušenj na mlajše generacije podirajo tabuje o staranju in krepijo tolerantnost med generacijami.[4] Medgeneracijsko sodelovanje je bilo na kolokviju predstavljeno tudi z vidika sprejemanja predavateljev mlajših generacij. Udeleženci zelo dobro sprejmejo empatične in strokovno podkovane predavatelje vseh generacij, prednost pa dajejo predavateljem iste generacije, saj menijo, da jih podobne izkušnje bolje povezujejo. Mlajši predavatelji so povedali, da ne vplivajo le oni na starejše, ampak tudi obratno, saj so skozi proces poučevanja postali bolj potrpežljivi in prilagodljivi. Z delitvijo izkušenj, pogledov in razmišljanj med udeleženci in predavatelji prihaja do obojestranskega učenja.

Paneli razpravi sta pokazali, da strokovni delavci pri informativno-svetovalnem procesu, organizaciji in izvedbi programov prisluhnejo potrebam in željam starejših, kljub temu pa obstaja polje za izboljšave, ki nam predstavlja izziv. Ugotovili smo, da se moramo odzvati na to, kako bomo dosegli neaktivne starejše, še posebej moške.

Priložnost vidimo v tem, da smo mi tisti, ki pristopimo k starejšim, kar pomeni, da moramo razširiti svoje outreach pristope. Razmišljati velja o vzpostavitvi novih dislokacij, boljšem izkoristku možnosti, ki jih ponuja mobilna svetovalna služba ter o dodatnem mreženju. Ker želimo v starejših spodbuditi tudi željo po učenju je smiselno, da jim učenje približamo kot prijetno izkušnjo, s katero bodo krepili ključne kompetence.

Pomembno je vsekakor to, da imamo tako strokovni delavci kot starejši udeleženci skupne cilje – to je zvišati kakovost življenja starejših z izobraževalnimi programi, ki so vsebinsko ustrezni ter lokacijsko in finančno dostopni.

Lea Zlodej in Majda Suljanović Hodžić sta organizatorki izobraževanja odraslih na Ljudski univerzi Jesenice.

 

[1] Strategija dolgožive družbe.

[2] Nikoli prestari za učenje.

[3] Posebnosti izobraževanja starejših.

[4] Vloga izobraževanja starejših odraslih pri spodbujanju njihove družbene v vključenosti.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user
    Tokratni andragoški kolokvij (AK) je potekal v znamenju spremenjenih paradigem – vzorcev razmišljanja in delovanja. Že sam prenos njegove izvedbe iz Ljubljane na lokalno raven pomeni premik – ne le geografski, temveč tudi vsebinski. Tako kot lani, ko smo 21. AK združili z zaključnim dogodkom EPUO in ga izpeljali skupaj z LU Ajdovščina, smo tudi letos delovali v partnerstvu – tokrat z LU Jesenice. Prenos AK na lokalno raven je zamišljen tako, da lokalni partner v dogodek vnese vidike aktualne prakse v posameznem okolju – v tem primeru vezane na ključne kompetence starejših odraslih. LU Jesenice je šla še korak dlje – v panela z udeleženci oziroma z organizatorji izobraževanj, izobraževalci in svetovalci je vključila predstavnike iz vse Slovenije. Sodelovalo je namreč tudi 9 drugih članic Združenja izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije. Jeseničani pa so navdušili tudi s kulturnimi vložki.

    Po drugi strani smo na ACS poskrbeli za vsebine z nacionalne in mednarodne ravni. Mijo Pukl, podpredsednico ZDUS, smo povabili z namenom, da nam predstavi zaključke nacionalnega omizja, ki je na ZDUS potekalo v okviru skupne akcije TVU Dan starejših – Čili, zdravi, informirani in dejavni. Že kar na začetku nas je povabila, da do osupljivih demografskih napovedi o vse večjem deležu starejših zavzamemo pozitivno stališče in se zavemo, da to prinaša bogat vir modrosti in izkušenj. Dr. Ana Krajnc, prva dama izobraževanja odraslih v Sloveniji in utemeljiteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, je med drugim opozorila na paradigmatični prehod od vseživljenjskosti učenja do vseživljenjskosti dela, katerega nepogrešljivi sestavni del je nenehno učenje. Nizozemec Jumbo Klercq je svoje izkušnje pri delu s starejšimi strnil z opisom lastnosti, ki naj bi jih imel sodobni izobraževalec starejših odraslih: discipliniranost, sposobnost sintetiziranja, ustvarjalnost, spoštljivost in etičnost.

    Nagovorila me je presenetljiva ubranost prispevkov vseh treh govorcev,  zato sem jih napol v šali, napol resno pobarala, ali so se vnaprej dogovorili, kaj bo kdo povedal. Jasno, njihova usklajenost je implicitna: gre za ljudi, ki so (vse življenje) zavezani delu in učenju, zato sebe in drugih starejših nikakor ne vidijo na obrobju družbe, temveč kot njene enakopravne in dragocene člane. Tako tudi neutrudno delujejo.

    Video posnetki omenjenih in vseh drugih prispevkov so objavljeni na spletni strani https://pro.acs.si/ak2018/vsebine.