Delovanje središč za samostojno učenje (SSU) je v slovenskem prostoru pomembno za vse ciljne skupine, zlasti za tiste najbolj ranljive. Tudi za starajočo populacijo, še posebej z vidika razvijanja in ohranjanja njihove učne kondicije in digitalnih spretnosti, pa tudi z vidika uresničevanja vseživljenjskega učenja v tehnološko bogatem okolju. 

Zakonu o izobraževanju odraslih (ZIO-1, 2018) je določena vsebina javne službe na področju izobraževanja odraslih, ki vključuje tudi svetovalno dejavnost pri samostojnem učenju. Ta zajema dajanje informacij, ugotavljanje potreb, svetovanje o gradivu in učni tehnologiji, motiviranje in svetovanje pri učenju vsebin in doseganju učnih ciljev odraslega, analiziranje učnih izidov ter iskanje možnosti za učenje.

S svetovalno dejavnostjo pri samostojnem učenju odraslim zagotavljamo organizirano učno okolje in strokovno podporo pri učenju, ki jo nudi svetovalec v izobraževanju odraslih. Strokovna podpora je zagotovljena pri (Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba, 2020):

• ugotavljanju interesov, učnih potreb in stopnje predznanja odraslih za določeno vsebino oziroma področje,
• načrtovanju in spremljanju individualnega učenja odraslih pri samostojnem učenju,
• motiviranju, spodbujanju in opolnomočenju odraslega za samostojno učenje,
• uporabi gradiva, učnih virov in tehnologije pri samostojnem učenju,
• posredovanju znanja o učenju, metodah in tehnikah učenja,
• usmerjanju učnega procesa,
• spremljanju napredovanja odraslih pri učenju.
  

Središča za samostojno učenje po Sloveniji so v lokalnem okolju doživela dober odziv, kar potrjujejo tudi podatki iz aplikacije za spremljanje uresničevanja Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Sloveniji za obdobje 2013–2020 (ReNPIO) in aplikacije SSU. Podatki kažejo, da se število udeležencev SSU z leti povečuje. V SSU se je v letu 2016 vključilo 8.719 udeležencev, v letu 2017 9.569, v letu 2018 9.540, v letu 2019 pa 9.908. Število učnih ur, ki so jih udeleženci SSU v teh štirih letih porabili za samostojno učenje, je 825.945 (v letu 2016 je bilo za samostojno učenje porabljenih 197.249 učnih ur, v letu 2017 200.761, v letu 2018 204.719 in v letu 2019 223.245) (Poročilo o realizaciji LPIO RS za leto 2019, 2020).

Udeleženci se v SSU lahko učijo različnih učnih vsebin z različnih področij, ki so jim v SSU na voljo. Največji interes glede na podatke iz aplikacije SSU je za učenje računalništva (še zlasti iz področij digitalnega in računalniška opismenjevanja ter poznavanja različnih računalniških programov MS Office), različnih tujih jezikov in slovenščine. Temu sledijo vsebine s področja zdravja in prehrane, komunikacije in podjetništva. Podatki so pokazali, da se udeleženci učijo s pomočjo različnih učnih virov in gradiv. V zadnjem 3-letnem obdobju smo izsledili trend naraščaja učenja iz spletnih virov in gradiv. K temu ocenjujemo, da je prispevala tudi vzpostavitev delovanja spletnega portala (Portal SSU), v katerem je zagotovljen brezplačen dostop do več kot 170 učnih gradiv in dostop do 161 video vodičev (70 za učenje uporabe računalnika, 46 za učenje uporabe pametnega telefona ter 45 za učenje digitalnega ustvarjanja in programiranja). 

Ljudje imajo v času, ki ga živimo, različne vrste ovir pri vključevanju v kakršnekoli oblike učenja in izobraževanja, kot so npr.: težave pri pisanju in sporazumevanju, pomanjkanje motivacije za učenje, nizki socialno ekonomski položaj in raven temeljnih spretnosti, nezadosten razvoj potrebnih znanj, spretnosti in kompetenc za pridobitev in/ali ohranitev zaposlitve, vključitev v izobraževanje, učenje in tudi družbeno skupnost. V ozadju vseh stojijo različni razlogi in omejitve. Ti so lahko povezani tudi s primanjkljaji na področju zdravstvenih in socialnih storitev ter storitev dolgotrajne oskrbe, duševnega zdravja in dobrega počutja. Prav zaradi tega so ljudje lahko potisnjeni na rob in/ali v socialno izključenost, ki jih oddaljuje od zaposlitve, dohodkov, različnih možnostih za vključitev v izobraževanje in učenje ter tudi od socialne mreže in drugih življenjskih aktivnosti. Vprašanje, s katerim se izobraževalci ob tem vse pogosteje srečujemo, je, kako lahko tem ranljivim skupinam zagotovimo še več – bolj dostopne možnosti za učenje in boljše priložnosti za druženje prek družbenega udejstvovanja in socialnega mreženja – tako v živo kot na daljavo s pomočjo spleta in spletnih orodij. 

Znanja in spretnosti se razvijajo in bogatijo v procesih stalnega reševanja vedno novih izzivov, težav, problemov, interesov in potreb v nenehnih interakcijah med in z ljudmi. Zato je pomembno poskrbeti za aktivno delovanje ljudi in njihovo preizkušanje (novih) različnih možnosti delovanja v okolju, kjer ti živijo in delujejo, pa četudi je to bolnišnica ali dom za ostarele. Vseživljenjsko učenje lahko poteka na različne načine in v različnih učnih situacijah. Ena izmed pomembnih situacij je zagotovo tudi okolje – da se posamezniki znajo vključiti vanj in ga izrabiti tudi za izobraževanje. Izzivov starajoče se populacije ne bomo presegli, če ne bomo dobro poznali njihovih preteklih izkušenj in znanj, aktualnih potreb in interesov ter jih spodbujali k druženju in vključevanju v dejavnosti ožje in širše skupnosti, ki ji pripadajo. Aktivnosti jih bodo usmerile, da bodo na podlagi različnih življenjskih izkušenj našli navdih za učenje in delovanje, optimistično razpoloženje, pa tudi pomoč in podporo. Pri tem pa svoje pozornosti ne smemo usmerjati samo k starejšim, temveč k vsem generacijam, saj je za aktivno državljanstvo in kakovostno staranje pomembno spodbujati medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost ter spoštljivost do drugega. Starost je družbeni konstrukt, v koronačasu in okolju, ki ga živimo, pa nova priložnost za razvoj, ki je ne smemo spregledati.


Dr. Anita Jug Došler je na Andragoškem centru Slovenije zaposlena kot višja svetovalka, znanstvena sodelavka. Poleg Središč za samostojno učenje in svetovalne dejavnosti za področje samostojnega učenja se ukvarja tudi z izobraževanjem učiteljev, ki izvajajo program Začetne integracije priseljencev in program Opismenjevanja v slovenščini za odrasle govorce drugih jezikov (z dodatkom za mladoletnike – prosilce za mednarodno zaščito), področjem učenja jezika na delovnem mestu (aktualnega za odrasle priseljence) in promocijo romskega jezika – (družinsko) branje v romskem jeziku.