Blog
Blog

Obisk pri ljudski univerzi Ante Babić Umag

S projektom Druge perspektive znanja izvajamo učne mobilnosti osebja za izmenjavo dobrih praks in izboljšanje pristopov pri neformalnem izobraževanju

Terra Magica!

Tako domačini naslovijo Istro, svojo čarobno zemljo. In še kako imajo prav. Ko od bliže spoznaš njeno kulturno izročilo in turistični potencial, te obkroži s čarovnijo. In kulinaričnim razvajanjem. Okusna domača oljčna olja, vina in tartufi so le del sožitja mediteranskih vonjev in božanskih okusov, ki krasijo ta mistični polotok in plodove njene zemlje.

Umag.

Tik preden je zadnje letošnje poletne temperature s plaž odpihnila burja, smo se v okviru programa Erasmus+ odpravili na tridnevni delovni obisk v Umag, najbolj zahodno hrvaško mesto. Tam znajo biti pozni septembrski dnevi še kako krasni. K temu sta dodatno pripomogli Tatjana Vujić, direktorica Ljudske univerze Ante Babić iz Umaga ter njena sodelavka Erika Blašković, mentorica naših mobilnosti. Obe sta nas prisrčno sprejeli in za naš obisk izdelali izdaten in raznovrsten program dela.

V sklopu delovnega obiska smo se sestali še s Floriano Bassanese Radin, podžupanjo Občine Umag iz vrst italijanske manjšinske skupnosti Fulvio Tomizza. Sledil je tudi pogovor z Danico Bojković, predsednico Slovenskega kulturnega društva Ajda. Pridružil se nam je tudi Slaviša Šmalc, direktor občinskega urada Občine Umag. Nazadnje pa smo obiskali še Nevena Ušumovića, direktorja Mestne knjižnice Umag in soorganizatorja vsakoletnega čezmejnega literarnega foruma Fulvio Tomizza.

Naš Zavod Burja s projekti mobilnosti osebja zasleduje svojo strategijo internacionalizacije, krepi mednarodno mrežo partnerskih organizacij in v svoje delovne procese uvaja nova znanja, izmenjuje dobre prakse ter relevantne informacije, krepi skupne pobude, vzajemno učenje, nove projekte ter s tem prispeva k večji vlogi manjšinskih organizacij na področju neformalnega izobraževanja odraslih in večji dodani vrednosti za svoje končne uporabnike.

Z vsakim delovnim obiskom dolgoročno vplivamo na naša ključna prednostna področja. Krepimo motivacijo odraslih manjšinskih pripadnikov pri neformalnem izobraževanju, ustvarjamo nove učne priložnosti in potenciale, spodbujamo aktivnosti ozaveščanja, informiranja in socialne vključenosti, izboljšujemo institucionalne sposobnosti lastne organizacije ter hkrati razvijamo regionalna in mednarodna partnerstva.

Za krepitev medsektorskega povezovanja izbiramo različne institucije v tujini, od občin do ljudskih univerz ali nevladnih organizacij. Pri tem sledimo cilju, da organizacije delujejo v nacionalno mešanem okolju, koordinirajo različne oblike neformalnega izobraževanja ter imajo pozitivne prakse pri socialnem vključevanju etničnih manjšin.

Umag.

Za obisk Ljudske univerze Ante Babić Umag smo se odločili prav zato, ker predstavljajo vse zgoraj našteto. V vse to smo se lahko prepričali že v kratkem času našega obiska. Ljudska univerza Ante Babić je močno vpeta v lokalno skupnost in vsakoletno oblikuje raznovrstne programe formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih, pa tudi ostala usposabljanja. Predstavniki univerze sicer ne koordinirajo kulturnih aktivnosti, kot to zna biti še vedno praksa z ljudskimi univerzami v manjših mestih na Hrvaškem. Vseeno pa prisrčno povezujejo različne deležnike, jim nudijo logistično in strokovno podporo in poizkušajo ustvariti najboljše sinergijske učinke za lokalno skupnost, njene prebivalce in obiskovalce.

Ljudska univerza ima v samem osrčju mesta Umag impresivne logistične zmogljivosti. V svetli etaži prvega nadstropja velike stavbe, ki je tudi dom mestne kulturne dvorane Antonio Coslovich, imajo na prostranih hodnikih različne predavalnice. Te so tematsko zelo dobro opremljene za različne programe izobraževanja – pri njih lahko na istem hodniku srečamo tako trgovino, lokal, masažni salon, IKT ustvarjalnico ali umetniški paviljon. Vse to so, poleg tečajev jezika, zelo priljubljeni programi izobraževanja, zato je tudi njihovo študijsko okolje temu primerno opremljeno. Na obisku smo se stežka odločali, ali bi si dlje časa vzeli za temeljit obisk njihovega lokala ali masažnega salona.

A kot so nam pojasnile gostiteljice, ni bilo od vedno tako. Temeljit razvoj njihove ljudske univerze se je dogajal postopoma. Svojo pot so gradili na majhnih a odločnih korakih, ki so temeljili na posluhu potreb in želja same lokalne skupnosti. Le-ta pa je izrazito turistično usmerjena. Unikaten multikulturni in multietnični prostor Istre zadeva tako vsakoletni pritok turistov in pa samo strukturo lokalnega prebivalstva. Razvoj Istre v kulturno turistično Meko je zaznamoval tudi razvoj mesta Umag.

Umag.

Marsikdo od nas ima verjetno dolgo brado spominov na vso turistično ponudbo, praktično vse od Savudrije, Stella Marisa pa do Umaga. Teh nekaj zalivov povezuje živopisni lungomare, na katerem kot prva soseda sobivata tako prodajalna cenene opreme in luksuzna restavracija. Po lungomare vsake toliko še vedno prisopiha tisti turistični vlakec, ki v svojih vagončkih popelje zasanjane turiste.

In mesto vse od leta 1990 dalje, na vrhuncu turistične sezone, gosti svoj tenis turnir. Na njem je vsak slovenski navdušenec tega športa od blizu lahko videl marsikaterega idola. Tenis je za Umag integralni del, saj je veliko turističnih kapacitet podrejeno prav igranju tega športa. Tenis žogice se znajo zakotaliti ven iz marsikatere izložbe. Prav tako tudi burna debata ob lokalnem teniškem igrišču. Seveda o tem, kdo je največji tega športa.

Če pa človeka življenjska zgodba ponese rahlo izven turističnih prigod, potem lahko Umag doživi v povsem drugačni, a nič manj lepi zgodbi. Navdušuje predvsem multikulturnost, ki se največkrat povezuje s koeksistenco različnih nacij. Evropska unija je prav takšno multikulturnost ponotranjila kot esenco svojega sobivanja in obstoja. In prav takšna multikulturnost je danes simbol Istre.

Danes je namreč vsak peti Evropejec etnična manjšina in s prihodnjimi migracijami se bo ta odstotek samo še povečeval. Prav zato so takšna okolja, kjer ljudje različnih kultur najdejo svoje mirno sobivanje, toliko bolj vredna. In toliko lažje lahko delajo na izobraževanju sebe in naslednjih generacij. V vsakem formalnem ali neformalnem smislu. Ob tem pa gradijo bolj tolerantno in vključujočo družbo.

Skupni imenovalec in nekakšen generator razvoja multikulturnosti Istre je morda Fulvio Tomizza, eden najbolj plodnih istrskih pisateljev italijanskega rodu, ki je ustvarjal v drugi polovici 20. stoletja. Z njegovo prozo se namreč poistovetijo mnogi, tako na italijanski, slovenski ali hrvaški strani meje.  Vsako zgodnjo jesen poteka literarni forum Fulvio Tomizza, ki se organizira tako v Trstu, Kopru kot Umagu. Na njem sodelujejo mnogi priznani pesniki in pisatelji iz celotne regije.

Umag.

Po drugi strani pa so težave lokalnih manjšinskih skupnosti še kako aktualne. Tu gre za težave širšega družbenega, ne pa eksistenčnega karakterja. O vsem tem smo se v italijanskem domu lahko pomenili s predstavniki italijanske in tudi slovenske zamejske skupnosti. Velika težava, ki je skupna mnogim manjšinskim skupnostim, je prav motivacija mlajših rodov za aktivno prevzemanje bodočega dela. S tem seveda trpi bogato kulturno izročilo, ki ga določen prostor premore.

Slaba motivacija se naknadno izkazuje tudi v neformalnih programih formalnega ali neformalnega izobraževanja odraslih. Skupnega mnenja smo si, da ni enoznačnega in enostavnega odgovora, kako pravilno nasloviti ta problem. Različne skupnosti se različno odzivajo, zato je potrebno v svojem delu biti vztrajen in pa zelo povezovalen in domiseln.

Veliko prostora na obisku smo zopet namenili vedno aktualni temi in dilemi, in sicer izvedbi spletnih, klasičnih ali mešanih programov izobraževanja, predvsem v kontekstu pandemije, razvoja digitalnih kompetenc in s tem posledičnem upadanju socialnih kompetenc. Naši domačini so bolj naklonjeni klasičnim pristopom izobraževanja. Pomembnosti digitalizacije ne zanikajo, obenem pa menijo, da je potrebno digitalizacijo uvajati v program v pravilnem kontekstu.

Umag.

Zopet smo ugotovili tudi to, da v nadaljnjem obdobju pri nekaterih organizacijah potrebujemo tudi daljše delovne obiske. V realno izvedenih operativnih aktivnostih, ki jih na študijskih obiskih opraviš, se skriva preveč ključnih podrobnosti, ki so za razvoj znanja in prenos dobrih praks še kako pomembni. V treh dneh se lahko sicer veliko naučiš in vedno lahko postaviš iztočnico za nadaljnje delo. Tega lahko z daljšim obiskom kasneje nadgradiš do te mere, da bo zares učinkovit in trajnosten za vse udeležene skupine, predvsem pa za ciljne uporabnike.

Ob srčnem slovesu smo se z domačini dogovorili, da nas spomladi tudi sami obiščejo. Želja vseh je, da bi nadaljevali začete pogovore in delovne procese. Le te bi lahko v prihodnje nadgradili še s kakšnim daljšim skupnim projektom. Na obisk smo povabili tudi pripadnike manjšinskih skupnosti.

Za konec lahko še enkrat poudarimo, da smo se tudi na tej mobilnosti počutili odlično, za kar se gostiteljem še enkrat zahvaljujemo. Za nas so poleg delovnega programa pripravili tudi veliko drugih aktivnosti in druženja z različnimi deležniki.  Bolje smo spoznali in razumeli samo lokalno skupnost. Kot darilo v sled zapisanemu, smo za popotnico dobili enega od romanov Fulvia Tomizze. S posvetilom, seveda.

V sklopu projekta Druge perspektive znanja smo letos že obiskali Občino Ludbreg in Inovativno mrežo iz Subotice, o čemer smo že pisali. Proti koncu leta bomo obiskali še Stalno predstavništvo pri Evropski uniji v Bruslju, s tem pa tudi sklenili načrtovane projektne aktivnosti.

Umag.

--

Damir Hauptman je diplomirani inženir letalstva, s pripravo in izvajanjem projektov se je začel pred dolgimi leti ukvarjati na Aerodromu Ljubljana. Iz stroke se je hitro preselil na svoje, predvsem v družbeno angažirane in kulturno podjetne vode. V ospredju njegovega delovanja sta opolnomočenje različnih ranljivih skupin ter izvajanje projektov na področju izobraževanja, kulture in državljanskih pravic. Je strasten ljubitelj miru, tolerance, kulturnih vsebin in medkulturnega povezovanja.

Login (1)

Want to write a blog post ?

Don't hesitate to do so! Click the link below and start posting a new article!

Zadnje razprave

Spletna razprava EPALE: razvoj digitalnih spretnosti, kot priložnost dostopa za učenje

Od aprila do junija se EPALE posveča razvoju digitalnih spretnosti, kot priložnosti dostopa za učenje in tej tematiki bo posvečena tudi letošnja druga spletna razprava.

Več