chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

Spletni dnevnik

Nekaj besed o 6. Mednarodni konferenci PIAAC

13/03/2020
objavil Jasmina Mirčeva
Jezik: SL

Sodobne družbe se srečujejo z intenzivnimi družbenimi, gospodarskimi in tehnično-tehnološkimi spremembami, ki po eni strani omogočajo hiter pretok znanja, spretnosti, informacij in dobrin; po drugi strani povečujejo družbene razlike, izključenost in polarizacijo. V takih pogojih razvoja so znanja in spretnosti dejavnik, ki posamezniku omogočajo kakovostno življenje in delovanje na poklicnem področju ter večjo aktivnost v družbi. Na ravni EU in širše je bilo sprejetih več dokumentov in dogovorov o tem, kako usmeriti izobraževalne sisteme, da bi bili čim učinkovitejši, pravičnejši, usklajeni in primerljivi ter da bi skupinam in posameznikom zagotovili čim večjo inkluzivnost in kakovost bivanja. Temu je bila namenjena 6. Mednarodna konferenca o kompetencah odraslih PIAAC (Programme for the International Assessment of Adult Competences), organizirana 28. in 29. januarja, v Rimu. Namenjen konference je bil promovirati uporabe podatkov PIAAC pri pojasnjevanju relevantnih družbenih vprašanj in usklajevanju izobraževalne in drugih politik. Na dogodku so bili prikazani izbrani podatki raziskave PIAAC ter je bil osvetljen vpliv ugotovitev raziskave PIAAC pri načrtovanju razvojnih politik v državah.  


Konferenco je odprl Andreas Schleicher, direktor direktorata za izobraževanje in spretnosti  ter svetovalec za izobraževalne politike pri OECD. Razmišljal je o tem, kako pripraviti delovno silo, da se sooči z izzivi sodobne tehnologije in o pomenu učenja v vsakdanjem učenju in okolju. Njegovo izhodišče je zagotovo opozorilo na nujnost revidiranja našega razumevanja dela in delovnega mesta v današnjem času.

 


V času dvodnevnega dogodka je bila predstavljena vrsta prispevkov, kjer so vabljeni strokovnjaki  predstavili izbrane ugotovitve, ki so jih dobili na podlagi analiz podatkov PIAAC. Predstavljene so bile zanimive teme o merjenju kognitivnih in nekognitivnih spretnosti na trgu dela (Daniele Checchi), prikazano je bilo razmerje med dosežki in zdravjem (Justin Rodgers) in korelacija med spretnostmi in kakovostjo dela učiteljev (Ana Hidalgo-Cabrillana). Predpostavka Hidalgo-Cabrillana je bila, da 'dobri učitelji' pripomorejo ne le k doseganju višjih rezultatov pri uporabi standardiziranih vprašalnikov, temveč tudi k dolgoročnim gospodarskim in družbenim učinkom. 


Spretnostih in razlik med spoloma po primerjalnih podatkih PISA/PIAAC se je lotila Francesca Borgonovi. Na podlagi analize nekaterih dosedanji ugotovitev, a tudi stereotipov o nižji uspešnosti najstnikov, pomanjkanju motivacije in celo zakasnelem kognitivnem razvoju, je postavila dve provokativni vprašanji/tezi: Ali so mladostniki res problem v družbi, ali je težava, da ne vemo, kako jih razumeti? Morda je izziv ta, da nas ne želijo spustiti v svoj svet?
Leyla Mohadjer je predstavila ocene spretnosti za manjše geografske enote na primer regije,  Camilla Michelleta pa je na primeru svoje ustanove prikazala uporabnost inštrumenta SVOS, ki temelji na metodologiji in populacijskih ocenah PIAAC ter omogoča nacionalno in mednarodno primerjavo PIAAC-ovih podatkov. 
Predstavitve in razprava so pokazali, da je okvir, v katerem se spretnosti generirarjo širši, da se ne fokusira le na področje formalnega izobraževanja in da ima zasnovo na vseh nivojih družbe znanja. Na posvetu je bil podan nek holistični pristop/okvir, ki je prikazal tako humanistične kot tudi ekonomistično obarvane interpretativne vsebine. 
Pred začetkom konference se je sestal odbor držav, ki bodo sodelovale v drugem krogu Mednarodne raziskave o kompetencah odraslih PIAAC. Ta bo potekala med letoma 2018 in 2023. Udeležilo se je bo več kot 30 držav: Avstralija, Avstrija, Belgija, Čile, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Izrael, Italija, Japonska, Kanada, Koreja, Latvija, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Poljska in Portugalska. Pridobivanje podatkov bo potekalo v letih 2021 in 2022, prvi rezultati bodo na voljo leta 2023. 


V tem kontekstu je relevantno vprašanje o tem, ali bo Slovenija sodelovala v novi raziskavi. Odpirajo se dileme o tem, kakšno bo stanje spretnosti odraslega prebivalstva v Sloveniji vis-a-vis drugih evropskih, neevropskih, držav OECD; stopnja zaupanja, glede na spretnosti, ki jih imajo odrasli prebivalci, udeležba v izobraževanju in dejavniki, ki napovedujejo višjo in nižjo raven te udeležbe ter pomen neformalnega izobraževanja. 
V zvezi s tem je bilo podanih je bilo nekaj predlogov o tem, da bi se tudi Slovenija vključila v drugi krog raziskave PIAAC. Ni povsem jasno, ali bo država lahko sodelovala v drugem krogu držav, ki bi se pridružile raziskavi nekoliko kasneje. Upamo, da bo lahko vstopila  v drugi krog držav, ki bo potekal predvidoma leta 2026. 

 

Mag. Jasmina Mirčeva je zaposlena na Andragoškem centru Slovenije kot višja raziskovalka. V zadnjih nekaj letih je vodila več nacionalnih raziskovalnih projektov o udeležbi v izobraževanju odraslih, izobraževanju odraslih v času gospodarske krize, pismenosti, vrednotenju različnih programov itd. Sodelovala je tudi pri nekaterih evropskih projektih (LLL2010, INCLUDED) in koordinirala pripravo nacionalnih poročil CONFINTEA. Bila je vodja raziskovalne skupine v programu za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC).

 


 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn