chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Na Irskem - drugi dan

08/03/2017
by Simona Kavčič
Jezik: SL

Drugi dan našega študijskega obiska na Irskem, kjer smo se udeležili tudi odprtja Festivala učečih se odraslih 2017 (AONTAS Adult Learners' Festival (več si preberite v spletnem dnevniku), nas je popeljal proti jugovzhodu države, v Limerick. S tem smo se z nacionalne ravni premaknili na lokalno in vstopili še v drugo sfero izobraževanja odraslih. Bolj praktično, bi lahko rekli.

/sl/file/limerick-2jpglimerick_-_2.jpg

Mreža za skupnostno učenje v Limericku (Limerick Community Eduaction Network – LCEN) je na posebnem dogodku lansirala svojo novo spletno stran. Imeli smo možnost spoznati pomen in moč skupnostnega učenja tudi v lokalnem okolju, katerega glavni namen je pritegniti ljudi, da postanejo aktivni in ne ostajajo doma. V nadaljevanju podajamo nekaj utrinkov, ki so se nam porodili po današnjem srečanju (utrinke prvega dne pa si lahko pogledate tukaj).

 

Njihovi pristopi, kako pritegniti ljudi v učenje, so nekoliko drugačni od naših. Predvsem so veliko bolj osebni. Presenetil naju je eden od njihovih pristopov k ranljivim ciljnim skupinam – k njim preprosto pristopijo, jih obiščejo na domu in vprašajo, kakšne so njihove potrebe in interesi po učenju. Poleg tega imajo organiziran informativni teden ter fokusne skupine z lokalnimi predstavniki. Zagotovo nekaj, o čemer je vredno premisliti tudi pri nas ...

Tudi pri njih je torej opazna razlika med mestom in podeželjem – življenje na podeželju je drugačno od življenja v mestu. Ne boljše in ne slabše, ampak preprosto drugačno. Pogosta ovira, s katero se ljudje s podeželja srečujejo, je prometna povezanost z večjimi mesti, ki vpliva na vključitev v različna izobraževanja. To je ponekod težava tudi pri nas – ki jo denimo skuša preseči tudi naš Teden vseživljenjskega učenja (TVU) in na to smo lahko ponosni!  

Simona in Neja

 

Z zanimanjem sem spremljala predstavitev nove spletne strani mreže izobraževalnih skupnosti iz Limerika (www.lcen.ie). Na spletni strani predstavljajo različne možnosti izobraževanja za odrasle v lokalnih skupnostih Limerika. Podobno spletno stran imamo tudi v Sloveniji – Kam po znanje Pregled ponudbe izobraževanja odraslih (pregled.acs.si), kjer pa predstavljamo izobraževalno ponudbo za odrasle iz celotne države.

Erika

 

Ena naših sogovornic je potihoma priznala, da na Irskem včasih ravnajo precej ‘po plemensko’ in so zaprti v svojih malih skupnostih. Zato je bilo pred leti nepredstavljivo, da bi se kdo iz ene skupnosti vključil v neko izobraževalno dejavnost druge skupnosti (četudi bi to pomenilo le 'potovanje' čez most). Sčasoma so spoznali, da tako ne gre naprej, da se morajo povezovati. Tako je kot združevalni dejavnik nastala mreža LCEN. Ta je članica združenja AONTAS-a, slednje pa zagotavlja povezanost lokalne skupnosti z dogajanji na nacionalni in EU ravni. Zdaj v Limericku razmišljajo in delujejo v dobro svojih someščanov, obenem pa se odpirajo v svet. Njihova izkušnja je ta: ko zares želiš in hočeš (na ravni posameznikov in skupnosti) …, te nič ne more ustaviti. In njihova sproščenost ob hkratni determiniranosti za boljši danes in jutri je nalezljiva!

Zvonka

 

/sl/file/dsc03402jpgdsc03402.jpg

Ne samo danes v Limericku, že včeraj na podelitvi priznanj je bilo čutiti, da močen steber, ki omogoča skupnostno učenje, predstavljajo prostovoljci. Občutek imam, da v Sloveniji ta oblika pomoči ljudem in/ali organizacijam pri medčloveškem sožitju v skupnosti še ni dovolj prepoznana in predvsem ne dovolj cenjena. Irska izkušnja je povsem drugačna. Povsod na ves glas in s hvaležnostjo poudarjajo pomen prostovoljstva in veličino številnih prostovoljcev, ki s svojim znanjem, veščinami ali osebnim pristopom pomagajo mnogim ljudem pri iskanju priložnosti za učenje in izboljšanje kakovosti življenja. V resnici pa ne gre le za enostransko dobrobit, pač pa za vsestransko rast vseh vključenih. Nasploh sem dobila občutek, da tukaj štejejo tudi in predvsem majhni koraki, ki se v Sloveniji zdijo kar samoumevni. V tem se res razlikujemo.

Nevenka

 

 

Pravijo, da je dom tam, kjer se človek dobro počuti. Vračamo se s podeželja in Irska v mojih očeh postaja zelena prestolnica Evrope. Slišal sem, da tu ni veliko sonca in večinoma padajo sitne kapljice, na katere se človek hitro navadi, še posebej, ko se sprosti in pozabi na meje. 

/sl/file/dsc03246jpgdsc03246.jpg

Večina ljudi tukaj nosi sonce v srcu, sonce v očeh, njihova prijaznost sije in žari kakor zvezde na nebu sredi noči. Srečen sem, da nisem edini osamljeni norec, ki se veseli novih obrazov in prijaznih ljudi. Čeprav govorim drugačen jezik, se hitro opazi, da so si naše zgodbe zelo blizu in me spominjajo na Slovenijo.

Ne bi se spuščal v detajle in odpiral starih, že vsem znanih težav, raje bom, kot že večkrat na potovanji, potrdil svojo tezo in prepričanje: »Povsod se najde dobre ljudi in lepe kraje.« Svet je Lep, ljudje so umazani!!!

Preklet naj bo dan, v katerem se človek nič novega ne nauči. Hvaležen za lepe trenutke na skupnem potovanju vseživljenjskega učenja.

Zlatko

 

/sl/file/dsc03337jpgdsc03337.jpg

   

/sl/file/dsc03310jpgdsc03310.jpg

   

/sl/file/bhgfhjpgbhgfh.jpg

 

Dobili smo torej odlično priložnost za izmenjavo izkušenj in mnenj. Nazadnje smo ugotovili, da z nekaterimi težavami in ovirami v izobraževanju odraslih srečujemo tako mi kot oni.  

Naše prispevke objavljamo tudi v angleškem jeziku. Današnji je na voljo na tej povezavi. Delite ga s svojimi kolegi iz tujine!

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn