chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Majhni dogodki z velikim dometom (7/7)

21/06/2016
by Simona Kavčič
Jezik: SL

/sl/file/gdgjpggdg.jpg

Po strokovnih dogodkih EPUO, ki so zadevali brezposelne, dolgotrajno brezposelne, mlade in mlade brezposelne (pa tudi Rome in podeželsko prebivalstvo), smo se konec maja z zanimanjem udeležili srečanja v organizaciji UPI – ljudske univerze Žalec, namenjenega zaposlenim. Pod naslovom Razvoj ključnih znanj in spretnosti zaposlenih kot odgovor na izzive 21. stoletja so številni deležniki razpravljali o znanjih in spretnostih, potrebnih za 'današnja' in 'jutrišnja' delovna mesta, katerih edina stalnica so – spremembe. 'Zdrav človek je temelj vsega,' verjame dr. Ivana Huber z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer zaključujejo projekt Skupaj za zdravje. To je bila odlična popestritev dopoldanskega dela žalskega dogodka, popoldne pa so izpeljali še delavnico Promocija zdravja pri delu. Povzetek dogodka najdete v blogu Biserke Neuholt Hlastec, sodelavke UPI-LU Žalec. V nadaljevanju pa izpostavljamo nekaj vidikov, ki potrjujejo pomen posvečanja pozornosti tej ciljni skupini.

 

Izhodišča za razpravo strokovnih deležnikov je postavil mag. Aleš Vidmar iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje (JSRKŠ). Da je človeški faktor ključ do uspeha, so namreč spoznavali in potrjevali sodelavci v projektu Z razvojem ljudi – uspevamo (glej zbornik). Vidmar je predstavil kompetenčne centre za razvoj kadrov, vzpostavljene v tem projektu, in poudaril, da povezovanje v takih združbah zagotavlja vitalnost posameznika, podjetja in panoge. Dobra lastnost kompetenčnih centrov pa je tudi medsebojno povezovanje podjetij pri vlaganju v človeške vire, saj majhna podjetja za to pogosto nimajo denarja. 'Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih je investicija,' je poudaril, 'in ko je znanje prepoznano kot najvišja vrednota in si zaposleni prizadevajo (p)ostati člani ekipe, ki zmaguje, je to vlaganje uspešno in stalno.' Menil je, da pridobivanje znanja samo po sebi ne prinese učinka, če nima konkretnega smisla in ne prinaša koristi. Potencial za slednje pa je treba ugotavljati s skrbno analizo delovnih procesov, obenem pa razvijati motivacijske vidike.

/sl/file/vhpngvh.png

Mihaela Anclin iz UPI-LU Žalec je govorila o projektu Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj, ki je omogočal odkrivanje skritih potencialov oziroma znanj in spretnosti, ki so si jih posamezniki pridobili na različne načine. Projekt je utiral pot postopkom in povezavam, ki jih je zdaj smiselno nadgrajevati z orodji, potrdili, ozaveščanjem in usposabljanjem zunanjih strokovnjakov. 'Učenje učenja je osrednja kompetenca, ki se dotika samouresničevanja in spoznavanja samega sebe,' je prepričana Anclinova, ki opozarja na skrb za ranljive skupine, med katere sodijo tudi zaposleni, če je njihova izobrazba nizka ali neprimerna.

Zanimiva so bila tudi stališča prisotnih predstavnikov delodajalcev ter podpornih institucij – Razvojne agencije Savinja in Območne obrtno-podjetniške zbornice. Kompetentne zaposlene mora generirati šolstvo, so dejali, delodajalci pa ugotavljajo, da mladi niso dovolj pripravljeni na delo. Že med šolanjem bi morali imeti več stika s prakso, pa tudi svetovalna dejavnost oziroma karierna orientacija bi jih morala bolje informirati in usmerjati. Po zaključku formalnega izobraževanja je potrebno uvajanje za nastop na trgu dela in podjetja bi morala spoznati, da je to tudi njihova odgovornost in vložek v ustrezen kader. Ena od poti, ki se vse bolj uveljavlja, je mentorstvo.

Izobraževanje za poklice mora ponovno postati privlačno, so menili razpravljavci, omogočati pa bi moralo napredovanje po vertikali, ne pa biti slepa ulica. Temeljiti mora na analizah, koliko katerih poklicev bi slovenski trg dela potreboval. Zanimivo je tudi samozaposlovanje, vendar na temelju realnih potreb, zato je treba po eni strani gojiti spodbudno podjetniško okolje, po drugi pa prihodnje podjetnike soočati z uresničljivostjo njihovih zamisli s formalnopravnega, finančnega in gospodarskega vidika.

/sl/file/gfdgdfjpggfdgdf.jpg

Med najpogosteje omenjanimi znanji in zmožnostmi so bili: znanje tujih jezikov, vezano na posamezen poklic ali panogo, druge komunikacijske ter digitalne spretnosti, a tudi mehke kompetence, kot so: poštenost, medosebni odnosi, prevzemanje odgovornosti, odnos do dela, pozitivna in zmagovalna naravnanost, samouresničevanje in samorazumevanje, reševanje problemov, organiziranost, timsko delo, vodenje in upravljanje, učenje učenja, samoiniciativnost in podjetniške kompetence, funkcionalna pismenost, poznavanje temeljne zakonodaje … Omenjena je bila tudi poslovna etika, ki je vezana na splošno stanje duha v državi, zato je vse preveč tekmovalnosti, pridobivanja na račun drugih, prevelikih pričakovanj in nestrpnosti mladih.

 

Prav vseživljenjsko učenje je bilo prepoznano kot tisto, ki omogoča po eni strani kompenzacijo primanjkljajev, po drugi pa gibko prilagajanje nenehnim spremembam. Ta njegova vloga pa je uresničljiva le z močnim partnerstvom izobraževalne in zaposlovalske sfere ter podpornih ustanov.  Izražena je bila tudi pobuda, da naj se posamezne ustanove za svojo vlogo čim bolj specializirajo in nato delujejo sinergijsko, država pa naj prispeva k reševanju problematike.

Slednje bodo med drugim omogočala sredstva Evropskega socialnega fonda, prek MIZŠ namenjena zaposlenim, zato smo veseli Javnega razpisa za financiranje dejavnosti informiranja in svetovanja ter za ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja od 2016 do 2022 ter Javnega razpisa za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2016 do 2019. Optimizem vliva tudi novi EU Program za razvijanje spretnosti v Evropi, predvsem pa tista od njegovih desetih pobud, ki se nanaša na nizko izobražene odrasle, t. i. Skills Guarantee. Ta zadeva vrednotenje njihovega znanja in spretnosti, svetovanje in usmerjanje ter zagotavljanje ustrezne ponudbe programov izobraževanja in usposabljanja, kar jim bo vse omogočilo boljšo zaposljivost, obenem pa tudi osebni razvoj in dejavno sožitje v skupnosti.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

 

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik na ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v IO. 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user

    Pogosto pozabljamo, da tudi zaposleni nismo vsevedi. To, da imamo službo, še ne pomeni, da imamo zanjo tudi vsa potrebna znanja. Zato se je treba vedno izobraževati, usposabljati, nadgrajevati svoja znanja, pridobivati nove spretnosti in kompetence, ki jih zahteva delo. To je zelo usmerjeno učenje, ki lahko prinaša zelo dobre rezultate.

    Ljudje vseh generacij moramo biti samoiniciativni, finančno, digitalno pismeni in še kaj, razvijati moramo podjetniške kompetence – kajti biti podjeten ne pomeni nujno biti samozaposlen, ampak biti sposoben uresničevati svoje zamisli. Pomeni biti ustvarjalen, inovativen, sposoben načrtovanja in vodenja, tudi sprejemanja tveganj za doseganje ciljev. Tudi motivacije velikokrat ni dovolj ... Res je, da bi v to posameznika morala usmerjati in navajati že šola. Da bi mladi morali biti dejavnejši in se zavedati, da zaključek šolanja še ne prinese vseh potrebnih znanj in kompetenc, ampak se z delom nekako šele začnemo učiti – za delo in za življenje.

    Torej, ja, tudi če si zaposlen, se uči in razvijaj in posledično rasti tudi kot oseba. Vsekakor je vredno.