chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Majhni dogodki z velikim dometom (2/7)

27/05/2016
by Simona Kavčič
Jezik: SL

O prvem strokovnem dogodku EPUO, namenjenem spodbujanju razvoja ključnih kompetenc za boljšo zaposljivost dolgotrajno brezposelnih, smo že pisali. Tokrat pozornost namenjamo dogodku za mlade (in z njimi) – o temeljnih zmožnostih, ki bi jih potrebovali na trgu dela in v življenju nasploh, ter o povezanih temah (stanovanja, prostovoljstvo ipd.). Srečanje je 20. maja organizirala Ljudska univerza Slovenska Bistrica, med 34 udeleženci so bili predstavniki ministrstev za delo ter okolje in prostor, Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), Mladinskega sveta Slovenije, Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), drugih mladinskih organizacij ter mladi. Pomemben gost je bil župan Slovenske Bistrice, dr. Ivan Žagar.

 

Z mladimi za mlade – o participaciji, zaposlovanju in politikah

/sl/file/11jpg-211.jpg

Dogajanje, ki je teklo po skrbno zastavljenem programu, je bilo zelo kompleksno, vedno znova pa se je razprava vračala k t. i. železnemu trikotniku: izobrazba – zaposlitev – stanovanje, ki naj služi tudi kot opora za spodnji povzetek.

 

Izobrazba: Slovenija ima velik delež mladih z doseženo terciarno izobrazbo, žal pa je velik tudi delež brezposelnih mladih s to stopnjo izobrazbe. Razlog za to je razkorak med znanji in spretnostmi, ki jih trg dela potrebuje, in tistimi, ki jih izobraževalni sistem generira, kar vodi v strukturno brezposelnost. Hkrati je velik tudi delež mladih brezposelnih, ki imajo zgolj osnovnošolsko izobrazbo, kar kliče po dvigu njihove izobrazbene ravni. Izobraževalne priložnosti nudi ZRSZ, npr. izobraževanje za dodatne kompetence, t. i. 'tailor-made' programe, ki vodijo v zaposlitev, in druge oblike neformalnega izobraževanja in usposabljanja. Na ljudskih univerzah, ki med drugim omogočajo mladim nadaljevanje formalnega izobraževanja, pa se soočajo s fiktivnim vpisom, ko mnogi pridobijo status udeleženca, nato pa delajo prek študentskega servisa in se ne izobražujejo. Tudi v Slovenski Bistrici je tako. Ponujeni neformalni programi se mladim sicer zdijo zanimivi, vendar jih je vanje iz različnih razlogov težko pritegniti.

Predstavnik ŠOS je izpostavil stališče mladih, da si želijo temeljito reformo izobraževalnega sistema, ki bi odražala dejstvo, da se večina izobražuje zato, da pridobi kompetence, po katerih vlada povpraševanje na trgu dela (politehnike), manjši pa je delež tistih, ki pridobivajo intelektualne izkušnje (univerze). Posledično študentska populacija ni več tako avantgardna kot nekoč. Izražena je bila potreba po dialogu in sodelovalnem načinu reševanja izzivov 'železnega trikotnika' in predlagani so bili revolucionarni ukrepi, ki ne bi le blažili posledic, temveč bi odpravljali vzroke.

/sl/file/22jpg-022.jpg

Zaposlitev: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) mladim ponuja številne aktualne ukrepe (štipendije za deficitarne poklice, javno povabilo Prvi izziv, PUM-O ipd.), ključen pa je program Evropske komisije Jamstvo za mlade (2014–2015 in 2016–2020), prek katerega vsi mladi do 29. leta starosti (v drugih državah le do 25. leta) v štirih mesecih po prenehanju šolanja ali začetku brezposelnosti dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Brez dvoma pa vsega ne more rešiti država. Ključno je tudi gospodarstvo, torej delodajalci, ki bi morali na lokalni ravni sistematično sodelovati z nosilci politike in izobraževalci. Zanimivi so bili pogledi župana, ki je izpostavil izziv, kako obdržati mlade doma, v lokalnem okolju, kjer ni dovolj investitorjev in posledično služb. Hkrati pa je pohvalil odlično sodelovanje z Impolom. Omenjano je bilo prostovoljsko pripravništvo, ki sicer odpira priložnosti, omogoča pridobivanje izkušenj, ne nahrani pa lačnih ust.

V Beli Krajini, kjer je stopnja brezposelnosti 20-odstotna, kar četrtina brezposelnih pa je mladih, stavijo na samozaposlovanje. Med potrebnimi zmožnostmi so predstavniki ZIK Črnomelj na prvem mestu omenjali samoiniciativnost in podjetništvo ter komunikacijske spretnosti. 'Ustvarimo si svoje delovno mesto!' je moto, ki ga poskušajo uveljaviti.

Stanovanje: Program Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Shema za mlade, v okviru Nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2015–2025 zagotavlja štiri vrste ukrepov – od cenovno ugodnega nakupa stanovanj, najema s kasnejšim odkupom, deljenega lastništva pa do izgradnje stanovanjskih skupnosti. Implementacija bo tekla pilotno, v sodelovanju z mladimi pa tudi z lokalnimi skupnostmi. MOP si v tej fazi želi več interakcije z mladimi, zato da bo program čim bolj prilagojen njihovim potrebam, kar pomeni, da bi mladi morali prevzeti soodgovornost za reševanje stanovanjskega problema. Pridobitev finančnih in digitalnih kompetenc ter dejavno državljanstvo sta torej neizogibna izziva na tej poti.

 

Strokovni dogodek EPUO v Slovenski Bistrici je vsekakor opozoril na kompleksnost teme o mladih, predstavil nekatere možnosti in pozval k povezovanju in sodelovanju. Predstavnica MSS je poudarila, da si mladi želijo dialoga z odločevalci, vendar se včasih zdi, da ni temeljev zanj. Temu botrujeta neinformiranost in pomanjkanje priložnosti za tovrstne razprave. Mladi se radi združujejo zaradi skupnih interesov, medtem ko volje do usklajene politične participacije ni zaznati. Tudi državljanske kompetence so torej nekaj, kar mnogim mladim primanjkuje, vendar morajo sami začutiti potrebo po večji vključenosti, ki bi jim zagotovila opolnomočenje na vseh področjih življenja in delovanja.

/sl/file/33jpg-233.jpg

Prijetna in zanimiva dopolnitev razprave je bilo glasovanje z aplikacijo Socrative student, saj smo takoj dobili pregled nad mnenji sodelujočih. Mladi udeleženci so se že zjutraj usposabljali v delavnici Prosimo, pripravite vaše mobilne telefone!, zato so imeli prednost pred drugimi, ki smo se odločili za papirnato anketo. Digitalne kompetence so mladim malodane položene v zibelko, le vpreči jih je treba tako, da bodo v čim boljšo podporo vsakdanjemu življenju in delu.

 

Ob koncu strokovnega dogodka smo oblikovali manifest, ki zadeva tri področja: participacijo, dejavno državljanstvo in demokracijo, zaposlovanje in digitalizacijo ter evropske in nacionalne politike. Služil bo za nadaljnje delo z mladimi v lokalnem okolju in širše.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

 

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik na ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v IO. 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user

    Na nadvse zanimivem dogodku so prisotni s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem prispevali k učinkoviti izmenjavi informacij o izboljšanju položaja mladih v naši družbi. Menim, da je eden ključnih vidikov, ki smo se ga dotaknili med razpravo, spodbujanje mladih k participaciji. Mladi so aktivni pri zadevah, ki jih zanimajo. Potrebno jim je povedati, zakaj naj participirajo. Mehanizmov za tovrstno spodbujanje k participaciji je kar nekaj, vprašanje pa je, kako učinkoviti so. Pri mladih se zatika pri prenosu temeljnih kompetenc in znanja za opolnomočeno funkcioniranje v družbi s poklicnega področja, kjer so jih pridobili, na področje vsakdanjega aktivnega življenja v družbi. To bi lahko sistemsko izboljšali z večjim poudarkom na državljanski vzgoji od vrtca dalje...

  • Slika za %user

    Strokovni dogodek EPUO v Slovenski Bistrici na temo položaja mladih v družbi je izpostavil, kako pomembna za družbo je aktivna participacija mladih v vse sferah družbenega življenja. Informiranje mladih o njihovih možnostih in priložnostih, pa tudi o pravicah in dolžnostih za doseganje njihove avtonomije je pri tem ključnega pomena, saj pripomore k dvigu participacije mladih in aktivnemu državljanstvu ter k zmanjševanju njihove socialne izključenosti. Aktivnejša participacija na vseh področjih življenja in delovanja pa temelji na znanju, razvijanju različnih kompetenc, spretnosti in veščin ter vseživljenjskem učenju.

    Proces integracije v družbo odraslih dandanes za mlade pogosto predstavlja vse preveč tveganj in negotovosti. Mladost se podaljšuje zaradi podaljševanja študija in ekonomske odvisnosti, vse težjega prehoda iz izobraževalnega sistema na trg dela, zaradi velike brezposelnosti med mladimi ter nerešenim stanovanjskim problemom. Pritiski, ki vodijo k individualni odgovornosti na eni strani in izkušnja dejanske nemoči in ranljivosti na drugi strani, vplivajo, da med mladimi naraščajo občutja negotovosti.  Zato je toliko bolj pomembno spodbujanje in vključevanje mladih, zlasti prikrajšanih skupin in neaktivnih mladih, da izražajo svoje želje, potrebe, pričakovanja na vseh področjih družbenega življenja in delovanja. Na posvetu je bilo zato večkrat poudarjeno »z mladimi za mlade«.

    V Sloveniji je veliko število organizacij in programov namenjenih mladih, nekateri so bili predstavljeni tudi na tem strokovnem dogodku, vendar na tem področju vlada velika razpršenost in nepovezanost, ki nikakor ne prispeva k učinkovitemu doseganju ciljne publike in s tem k ciljnem informiranju. Mladi imajo pogosto premajhen vpliv na odločanje v lokalnem okolju in širše kljub temu, da je to njihovo primarno socializacijsko okolje. In prav lokalne skupnosti in regionalne oblasti so tiste, ki so mladim v prepoznavanju njihov potreb in želja ter pri izražanju le teh lahko najbližje, zato bi morala biti njihova vloga pri spodbujanju aktivne udeležbe oz. večje participacije mladih v lokalnem okolju še toliko večja. Pri tem pa je pomemben stalni dialog različnih akterjev, kot so mladinske organizacije, mladinski delavci, strokovni delavci, strokovnjaki, socialni partnerji, politiki, gospodarstvo itd.

     

  • Slika za %user

    V petek, 20. maja 2016, je v prostorih Ljudske univerze Slovenska Bistrica potekala prireditev Z mladimi za mlade, ki je bila nadvse zanimiva razprava predvsem o brezposelnosti, izobraževanju, participaciji in stanovanjski problematiki mladih.

     

    Po uvodni pogostitvi nas je Marko Kužner povabil v računalniško učilnico z besedami: »Pripravite mobilne telefone, prosim.« Tak je bil tudi naslov interaktivne delavnice za naprednejšo rabo mobilnih telefonov, kjer smo spoznali, kako pametno uporabljati naše pametne telefone. Na voljo je ogromno brezplačnih aplikacij, ki nam lahko olajšajo naš vsakdan, podrobneje pa smo spoznali naslednje: Zemljevidi (za preračunavanje dolžine poti med kraji, deluje tudi kot navigacija), Pametne kartice (hrani kode raznih kartic ugodnosti in zvestobe, tako da teh ne rabimo imeti cel kup s seboj v fizični obliki), OneNote (za razne zapiske), Socrative (omogoča aktivno participacijo udeležencev v obliki anket med samimi predavanji, seminarji), Google koledar (zabeležimo si naše obveznosti, rojstne dneve prijateljev in podobno, aplikacija pa nas na dogodek spomni kak dan prej) ter Sports Tracker (za izboljšanje zdravja; na zemljevidu nam izriše pot, ki smo jo prehodili, pretekli, prekolesarili in podobno, to naše gibanje pa tudi analizira).

     

    Z obogatenim znanjem o naših mobilnih telefonih smo se pridružili že zbranim v največji učilnici Ljudske univerze in pripravljeno okroglo mizo zasedli skoraj do zadnjega stola. Gospa Brigita Kruder, direktorica Ljudske univerze, nas je prijazno nagovorila, predstavila pester program ter goste, ki so bili:

    - Lidija Stebernak, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor; predstavila je ukrepe in projekte na področju stanovanjske politike za mlade, ki jih pripravljajo in izvajajo na ministrstvu, predvsem pilotne projekte, ki zajemajo: - izgradnjo stanovanj in stanovanjskih skupnosti za mlade v prehodnem obdobju med študijem in zaposlitvijo (starost: 19‒29 let), - deljeno lastništvo stanovanja, kar pomeni bivanje več mladih skupaj, - zagotavljanje najemnih stanovanj z možnostjo kasnejšega odkupa;

    - Irena Kuntarič Hribar, predstavnica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; poudarila je, da je v Sloveniji vsekakor preveč mladih brezposelnih, med katerimi jih je velik odstotek s terciarno izobrazbo, zaskrbljujoč pa je visok odstotek mladih, ki imajo samo osnovnošolsko izobrazbo. Zanje bi bilo potrebno narediti programe, s katerimi bi si pridobili višjo izobrazbo in kompetence. Predstavila je aktualne ukrepe pri zaposlovanju mladih: štipendije za dificitarne poklice, program Prvi izziv, povračilo prispevkov, spodbujanje ženskega podjetništva, spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih mladih v javnih delih. Predstavljen je bil tudi program Jamstvo za mlade 2016‒2020, ki ga je članicam naložila Evropska unija. Gre za projekt za brezposelne mlade do devetindvajsetega leta starosti, s pomočjo katerega bi naj mladi dokaj hitro prišli do kvalitetne zaposlitve;

    - Tina Hočevar, predstavnica Mladinskega sveta Slovenije (MSS); povedala je, da je MSS ključni zagovornik in predstavnik mladih, saj zagovarjajo interese mladih, po drugi strani pa mlade spodbujajo, da sami sodelujejo pri ustvarjanju politik, ki vplivajo na naše življenje in delo, ter tako postanejo del družbe, znajo sprejemati svoje odločitve, znajo biti solidarni, odgovorni in angažirani. En od načinov za doseganje tega je vključevanje v razne mladinske organizacije. MSS sodeluje v različnih delovnih skupinah Sveta RS za mladino (na področju stanovanjske problematike, spremljanje pripravništev ipd.) in tako so tudi v dialogu z ministrstvi. Izvajajo še strukturirane dialoge med odločevalci in mladimi. Omenjena je bila spletna stran pobuda.si, kjer lahko vsakdo odda svoje predloge. Še nekaj razlogov, zakaj je med mladimi precej slaba politična participacija: premalo informacij, dolgotrajni procesi, občutek, da predlogi mladih niso sprejeti, nezaupanje politikom in političnim institucijam. Predlogi za izboljšanje stanja: državljanska vzgoja v šolah, kjer bi se učili kulture participacije, povezovanje formalnega in neformalnega izobraževanja, institucije bi morale dati mladim več priložnosti za dialog in v njih videti del rešitve, ne pa problema;

    - Klemen Balanč, predsednik Študentske organizacije Slovenije; poudaril je, da je v Sloveniji preveč mladih, ki se po zaključeni gimnaziji vpišejo na fakultete. Visokošolski prostor se temu ni prilagodil, zato bi bilo potrebno zajeziti vpis novih študentov ter temeljito reformirati izobraževalni sistem. Predlaga delitev univerz na univerze, ki bi bile namenjene intelektualni eliti, ter na politehnike, ki bi bile nekaj takšnega kot današnje višje strokovne šole. Priznava pa, da bi kaj takšnega bilo verjetno kar preveč revolucionarno za našo državo. Izpostavil je še problem osamosvojitve mladih, za kar so potrebni trije stebri (imenovani tudi železni trikotnik), in sicer izobraževanje, zaposlovanje ter stanovanjska politika. Vsa tri področja gredo z roko v roki. Predloge predstavnic ministrstev je označil kot gašenje požara, ne pa kot odpravljanje problemov, ki jih imamo mladi;

    - Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice; našo občino je predstavil kot mladim prijazno občino, saj izvaja številne aktivnosti in programe, kot so socialno podjetništvo, start-up, razni natečaji. Želel bi si še več podobnih programov, vendar vedno naletijo na pomanjkanje finančnih sredstev, kar se pozna na številnih projektih, tudi pri reševanju stanovanjske problematike mladih. Težavo vidi tudi v tem, da mladi iz lokalnega območja bežijo v večja mesta in v tujino. Izpostavil je, da v Sloveniji ne bi smeli več izobraževati nezaposljivih kadrov, pač pa bi v šole morali uvesti programe, ki zagotavljajo zaposlitev. Dober primer je

    nov program na Srednji šoli Sl. Bistrica ‒ metalurški tehnik, ki je nastal v sodelovanju z Impolom, ki med drugim za dijake razpisuje štipendije. Poudaril je še, da ne moremo primerjati situacije v Ljubljani in v Sl. Bistrici, ter da vidi priložnost v prostovoljnem delu in pripravništvu ter vajeništvu, ki lahko mladim predstavljajo dobro odskočno desko v svet zaposlitve;

    - Mateja Kreže, direktorica območne službe Maribor (Zavod RS za zaposlovanje); predstavila nam je nekaj statističnih podatkov na področju zaposlovanja mladih na lokalnem področju ter v Sloveniji. V zadnjih 10-ih letih delež brezposelnih mladih v Sl. Bistrici pada, mladi so na Zavodu za zaposlovanje prijavljeni povprečno 10,3 mesecev, za primerjavo podatek za Slovenijo: mladi so na Zavodu prijavljeni povprečno 12 mesecev. V prvih štirih letih letošnjega leta beležijo 203 zaposlitve mladih na območju Sl. Bistrice. Poudarila je, da je pri iskanju zaposlitve potrebna predvsem samoaktivacija. Naštela je še nekaj domnevnih poklicev prihodnosti, in sicer: finančni, davčni, zavarovalni svetovalci, poklici v zdravstvu (predvsem zaradi staranja prebivalstva), poklici, povezani z biomedicino, zelena delovna mesta, poklici na področju informacijske tehnologije, logistike, transporta, kemije, razvoja materialov ipd.;

    - Ema Trobentar, predsednica Mladinskega sveta Sl. Bistrica in vodja Leo kluba Sl. Bistrica; ugotavlja, da na našem območju med mladimi ni prave želje in interesa po lokalnem predstavništvu organizirane mladine. V našem okolju deluje veliko društev na različnih področjih, nekatera so izključno mladinska, vendar je veliko neaktivnih oz. zgolj občasno aktivnih članov. Na lokalnem območju sicer ne bi mogli govoriti o neaktivni mladini, vendar imamo mladino, ki ima svoje specifične želje, specifike delovanja in se stvari loteva, kot ugaja njim;

    - Brigita Kruder, direktorica Ljudske univerze Sl. Bistrica; predstavila je delovanje Ljudske univerze. Poudarila je, da se v programe za izobraževanje odraslih največkrat vpisujejo mladi, ki želijo s tem zgolj pridobiti status, ki jim omogoča opravljanje študentskega dela. Temu bi lahko rekli sistemski družbeni problem. Na Ljudski univerzi beležijo tudi precej udeležencev v programi za osebnostno rast, boljši način življenja, rekreacijo, trenutno izvajajo kar 14 različnih plesno-vadbenih aktivnosti. Znotraj ustanove deluje tudi prostovoljski center, kjer se marsikatero prizadevanje prostovoljcev razvije v nadaljnjo sodelovanje;

    - Nada Žagar, direktorica Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj; predstavila je razmere v Beli krajini, kjer je brezposelnost kar 20-odstotna, težave imajo z gospodarsko nerazvitostjo in podpovprečno izobrazbo prebivalstva. Mladi, ki so izobraženi, odhajajo iz Bele krajine. Rešitev vidijo v samozaposlovanju, predvsem na področju kmetijstva, ročnih spretnosti, zato pa so potrebna izobraževanja, ki se nanašajo na podjetniška znanja;

    - Andreja Motaln, svetovalka za mlade na Zavodu za zaposlovanje v Sl. Bistrici; opisala je svojo dokaj kratko pot do zaposlitve ter nam  predstavila, kako pomembno je, da so mladi aktivni in fleksibilni pri iskanju zaposlitve, kakšno ključno vlogo lahko imajo prostovoljna udejstvovanja, dela preko avtorske in podjemne pogodbe ter udeležba na raznih dogodkih;

    - Zvonka Pangerc Pahernik, nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih; predstavila je njihove strokovne dogodke ter delo.

     

    Po razgibani razpravi, ki jo je odlično povezovala mag. Brigita Kruder, smo pripravili manifest, ki zadeva predvsem tri področja. Ta so: - participacija, dejavno državljanstvo in demokracija, - zaposlovanje in digitalizacija, - evropske in nacionalne politike.

     

    Teja Pušaver 

     

                   

    *Na spletni strani Ljudske univerze Slovenska Bistrica najdete poročilo za medije in ključne ugotovitve dogodka strnjene v predstavitvah (v slovenskem in angleškem jeziku) za prikaz na mednarodni konferenci O temeljnih spretnostih odraslih.

    http://www.lu-sb.si/tvu_8211_teden_vsezivljenjskega_ucenja.html

  • Slika za %user

    Odličen dogodek, ki je v ospredje postavil mlade, njegovo veliko dodano vrednost pa vidim v tem, da so bili vanj povabljeni in vključeni tudi mladi sami! In glede na to, da so se vabilu odzvali, je jasno, da so zaniteresirani za sodelovanje, bi radi povedali svoje, kaj spremenili, kaj doprinesli ... A žal večina še vedno čaka, da se bodo stvari "že nekako" zgodile. Ključ do uspeha pa je v tem, da iz pasivnega opazovalca družbenega stanja in dogajanja mladi postanejo aktivni soustvarjalci družbe, to pa je mogoče le tako, da povedo svoje mnenje in s tem preprečijo, da namesto njih odloča nekdo drug. Kar je ponudil tudi ta dogodek. Potrebni sta samoiniciativnost in aktivnost! Pridobivanje znanj, vedenj, informacij - formalno in neformalno izobraževanje imata tu veliko vlogo. Ne gre le za to, da mladi dobijo službo, ampak da se učijo tudi za življenje. Da jim ni vseeno za to, kaj se dogaja. Da znajo videti priložnosti. In mimogrede, s tem si tudi službo lahko ustvarijo sami. Vzgajati je treba aktivne državljane, ki se bodo tudi politično vključevali in bili dovolj informirani o delovanju sistema in družbe. Verjeti morajo v to, da je z aktivnim sodelovanjem stvari mogoče spremeniti na boljše. Hkrati pa morajo tudi starejši razumeti in sprejeti dejstvo, da je sodelovanje z mladimi nujno, da jih morajo sprejeti medse ter biti pripravljeni svoja znanja in izkušnje deliti z njimi. V zameno pa vedno lahko tudi kaj dobijo; in dvosmerno sodelovanje je vedno najuspešnejše!

  • Slika za %user

    Bravo za obranavano temo, čestitke za družbeno angažirano izobraževanje.

    Tako kot smo nekoč dejali, da bo izobraževanje odraslih zraslo ali padlo na področju izobraževanja starejših, lahko danes trdimo tudi za izobraževanje mladih. Razmišljam o povezavi med mladimi in starimi. Madi potrebujejo izobraževanje/učenje za delo, a tudi za življenje. Starejši imajo široko socialno omrežje vsaj za  čas tik pred pokojem in še nekaj časa potem to velja, mladi ne. Imajo znanje  o tem, kako se kaj naredi, kaj je možno in kaj ne....Imajo znanje o družbenih razmerjih. Sama sem "življenjska mentorica" šestim mladim ali nekdaj povsem mladim ljudem.Vsem sem utrirala študijsko in  profesionalno pot, ne pot v službo, marveč pot v samostojno ekonomsko dejavnost. V dveh primerih je nastal samostojni specializiran prevajalski kabinet, v enem primeru samostojni inštitut na področju socialnega dela, ki obravanva pereč a dotlej neobravnavan problem današnje družbe, v enem primeru spet pot do samostojne spletne strani in samostojnega novinarskega dela na področju gospodarstva. Znotraj svoje inštitucije sem dve mladi osebi usmerjala po poti do dokotrata in zaposlitve. Seveda mora med mentorjem in mentorirancem obstojati afiniteta....Mentoriranje mladih pomeni vodenje v žviljenje...ne le ve delo.