chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Majhni dogodki z velikim dometom (1/7)

17/05/2016
by Simona Kavčič
Jezik: SL
Document available also in: EN

V Sloveniji smo se vključili v proces uresničevanja Evropskega programa za učenje odraslih (EPUO) konec leta 2012. Sprva smo razvijali promocijsko kampanjo, ki smo jo poimenovali Parada učenja – Dnevi učečih se skupnosti (2013–2015), in z njo navduševali v 21 krajih po Sloveniji. Zdaj je ta pristop sestavni del nacionalnega projekta Teden vseživljenjskega učenja (TVU). V letu 2015 smo sistematično uvedli strokovne dogodke EPUO (SD EPUO) za spodbujanje razvoja temeljnih zmožnosti izobraževalno prikrajšanih odraslih. O teh prizadevanjih smo razmišljali v blogih O delu za ranljive ciljne skupine (in z njimi) ter Vsak konec je začetek nečesa novega.

/fi/file/fdsjpgfds.jpg

 

V novi fazi projekta EPUO (2015–2017) nadaljujemo te dogodke, ki so še vedno namenjeni istim štirim skupinam prebivalstva. Dodajamo pa tri strokovna srečanja o ključnih kompetencah za boljšo zaposljivost, ki bodo pod drobnogled postavila mlade in dolgotrajno brezposelne ter zaposlene. Vsi SD EPUO 2016 bodo izpeljani med 11. in 31. majem. In čeprav gre za srečanja razmeroma majhnih skupin deležnikov, verjamemo, da bo domet njihovih sporočil velik, saj vzpostavljamo temelje za široka sodelovanja.

Spoznanja in priporočila s teh dogodkov bomo predstavili na mednarodni konferenci z nazivom 'Nacionalna politika – lokalna implementacija'. Gre za letošnji zaključni dogodek projekta EPUO in letno konferenco Evropske mreže za temeljne zmožnosti (EBSN – European Basic Skills Network), ki bo 2. in 3. junija v Ljubljani. Z uporabniki EPALE pa bom avtorica tega prispevka svoje vtise o posameznem dogodku sproti delila v spletnem dnevniku. Tokrat je na vrsti prvi SD EPUO, ki ga je 11. maja v Celju izpeljal Medpodjetniški izobraževalni center pri Šolskem centru Celje (MIC ŠC Celje). Program je na voljo tukaj.

 

Dolgotrajna brezposelnost je trd oreh za vse vpletene

/fi/file/img3575minijpg-0img_3575_mini.jpg

MIC ŠC Celje je na dogodku zbral predstavnike politike (ministrstev za delo in izobraževanje), celjske Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje, MIC-a Kranj, MIC-a Nova Gorica ter Andragoškega centra Slovenije (ACS). Razprava je tekla o vlogi neformalnega izobraževanja in usposabljanja pri reševanju problema dolgotrajno brezposelnih oseb, temeljila pa je na izkušnjah, pridobljenih v 3-letnem procesu izvajanja 104-urnega programa Izobraževanje brezposelnih oseb (IBO), in načrtih za delo v prihodnje.

Izhajali smo iz teze, da je pri delu z dolgotrajno brezposelnimi ključno trojno partnerstvo med delodajalci, službami zavoda za zaposlovanje ter izobraževalci. Brezposelnost v Sloveniji se sicer nekoliko zmanjšuje, zmanjševanje deleža dolgotrajno brezposelnih pa ostaja velik izziv, ki kliče po široko zastavljenem in usklajenem delovanju prej omenjenih. Spodaj so nanizani nekateri vidiki in spoznanja.

Vključevanje v izobraževanje lahko pomeni za dolgotrajno brezposelne socializacijo, redno dejavnost, nov zagon. Udeleženci imajo zelo različna ozadja, skupine so posledično heterogene tako kar zadeva doseženo stopnjo njihove usposobljenosti kot tudi njihove psihosocialne lastnosti. Po mnenju prisotnih učiteljev to ni nujno slabo, saj se v skupini razvije vzajemno učenje, spodbujanje, zgledovanje drug od drugega. Velikega pomena je kontinuiteta izobraževanja in usposabljanja (močno pogojena z denarnimi viri), saj sicer dolgotrajno brezposelni spet zdrsnejo v začarani krog izoliranosti in občutka nemoči. Strinjali pa smo se, da 'izobraževanje na zalogo' večinoma ni dobra opcija.

Delodajalci imajo potrebe po celostno usposobljeni delovni sili (ne le strokovne kvalifikacije, temveč tudi mehke veščine), pomembna pa sta tudi takojšnja odzivnost izobraževalcev in udeležencev na priložnosti, ki se pojavijo na trgu dela. Za delodajalce je fleksibilnost prioritetna, procesi udejanjanja političnih ukrepov pa so pogosto počasni in okorni, saj jih zavezujejo pravne podlage. Zaključili smo, da je pomembno vzpostaviti sodelovanje vseh deležnikov že v fazi načrtovanja. Tudi na podobnih srečanjih bi bila prisotnost delodajalcev dragocena.

Zavod za zaposlovanje neposredno ali posredno zagotavlja usposabljanja, vseživljenjsko karierno svetovanje ter organizira priložnosti za srečanja med delodajalci in usposobljenimi brezposelnimi (primer dobre prakse: mini zaposlitveni sejem). Na različne načine in v tesnem sodelovanju z obema ministrstvoma si prizadevajo za visoko stopnjo zaposljivosti te ciljne skupine. V MIC-ih prepoznavajo akterje, ki naj bodo odprti v okolje, občutljivi za potrebe trga dela ter sposobni navezati dobre oblike sodelovanja s podjetji. Delež dolgotrajno brezposelnih v Sloveniji je odločno previsok, zato ukrepi Aktivne politike zaposlovanja (APZ) v obdobju 2015–2020 tej problematiki namenjajo obilo pozornosti. Primer tega je nedavno objavljeni program 'Zmorem, ker znam', po katerem bo usposabljanje sprva teklo v MIC-ih, nato pa bo sofinancirano še dvomesečno usposabljanje na delovnem mestu. Tudi vpeljevanje sistema vajeništva bo odprlo nove priložnosti.

Izobraževalci – v tem primeru MIC-i, lahko pa tudi ljudske univerze – so postavljeni pred izzive, da po eni strani navežejo stike z gospodarstvom in skupaj z njimi opredeljujejo potrebe po določenih poklicnih in strokovnih kompetencah, po drugi strani pa se od njih pričakuje, da razvijejo ustrezne neformalne programe izobraževanja in usposabljanja brezposelnih ter motivirajo in usposabljajo učitelje/izobraževalce odraslih za delo s to občutljivo ciljno skupino. Za slednje (pa tudi za mentorje v podjetjih) je bilo izpostavljeno, da ne zadošča njihova strokovna usposobljenost, pač pa so potrebni dober občutek za sočloveka, sposobnost animiranja in motiviranja ter andragoške kompetence. Koristni v tem procesu sta tudi svetovalna dejavnost ter ugotavljanje predhodno pridobljenega znanja.

 

Nekaj izzivov

/fi/file/img3570minijpgimg_3570_mini.jpg

Pomemben denarni vir za odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti je Evropski socialni sklad (ESS). Po daljšem vmesnem obdobju se zdaj odpirajo nove možnosti njegovega črpanja, čeprav so te na strani ministrstva za izobraževanje usmerjene v ciljno skupino zaposlenih, še zlasti tistih z nizkimi kvalifikacijami. Na strani ministrstva za delo pa bi v prihodnje kazalo pod okriljem sredstev ESS, za katera se lahko potegujejo delodajalci in zavod za zaposlovanje, razviti nekoliko daljše programe za pridobitev dodatnih kvalifikacij.

Bili smo enotni, da je treba strokovnim vsebinam dodajati ključne kompetence in 'mehke' vsebine, jih razvijati sistematično, v povezavi s strokovnimi vsebinami, vendar pa se delež ur strokovnega usposabljanja na ta račun ne bi smel zmanjšati. Usposabljati bi bilo treba ne le za potrebe delodajalcev, temveč tudi za samozaposlovanje.

Zaključili smo, da je že zdaj na voljo veliko pozitivnih zgodb o dolgotrajno brezposelnih, ki bi jih bilo vredno postaviti za zgled širši javnosti. Udeležence bi bilo treba vključevati v te procese (in tudi tovrstne dogodke) kot ambasadorje vseživljenjskega učenja, saj najbolje vedo, kaj potrebujejo, poleg tega so lahko za navdih drugim. Pomembno bi jih bilo spremljati ne le v fazi usposabljanja, temveč kontinuirano.

Celjski strokovni dogodek EPUO je navdušil prisotne, ki so se zavezali, da bodo pozorno spremljali razvoj tematike ter krepili medsebojno informiranost in sodelovanje. Naslednji dogodek bo 20. maja v Slovenski Bistrici na temo 'Z mladimi za mlade o participaciji, zaposlovanju in politikah'.

 

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

 

 

Zvonka Pangerc Pahernik v ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v IO. 

 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user

    Na strokovnem dogodku epuo smo izpostavili, da so dolgotrajno brezposelne osebe še posebej ranljiva skupina. Te osebe se srečujejo s številnimi težavami, poleg očitnih, kot so finančna odvisnost, socialna stiska, so pogosto prisotne tudi osebna stiska, občutki nemoči, pomanjkanje samozavesti, ki postopoma vodijo v pasivnost ter predanost v usodo.

    Število brezposelnih v Sloveniji se zmanjšuje, še vedno pa se to število najmanj spreminja ravno pri dolgotrajno brezposelnih osebah. 

    Izobraževanje te ciljne skupine je zato še posebej zahtevno; deležniki, ki pripravljajo politike in izobraževalne programe, imajo pomembno nalogo zagotavljanja kakovostih programov, ki bodo poleg strokovnih in poklicnih kompetenc ponujali tudi pridobitev mehkih kompetenc. Prava kombinacija vseh kompetenc prinaša uspeh. Poleg vsebinsko ustreznih programov je nujno zagotavljanje kontinuitete tovrstnih izobraževanj. Trenutna vsebina programov za brezposelne je ustrezna, vendar je prostora za izboljšave še ogromno. Izhodi v zaposlitev (v programih IBO) kažejo, da so ti neformalni programi zelo pomembni za reševanje brezposelnosti. Kompetence, ki jih pridobijo udeleženci v času usposabljanja, odražajo realne potrebe gospodarstva. Poleg merljivih rezultatov je potrebno, da so enako pomembni tudi nemerljivi rezultati, kot so osebnostna rast, dvig samozavesti, optimizem ter mreženje.

    Verjamemo, da bo kombinacija pravih politik, vsebin programov in vključenih oseb, pisala zgodbo o uspehu. Naj zgledi vlečejo.

     

    Natalija Klepej