chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Dolgotrajna mobilnost za mlajše odrasle v PIU: Izzivi in priložnosti

08/11/2018
by Andrew McCoshan
Jezik: SL
Document available also in: EN PL HU EL FR DE IT ES CS

/sl/file/long-duration-learning-mobilityLong duration learning mobility

Long duration learning mobility

 

Junija 2018 so člani strokovnega tima UK ECVET pomagali deležnikom, ki sodelujejo v mobilnosti na področju PIU, da določijo izzive in rešitve v povezavi z dolgotrajno učno mobilnostjo, kar je cilj programa Erasmus+. Tematski koordinator Andrew McCoshan je pomagal pri izvedbi delavnice in pripravi poročila o ključnih izidih mobilnosti v zvezi z učenci (dijaki in učečimi se) in delodajalci.​

 

Mladi vedno pogosteje preživljajo čas v tujini; ali v okviru programov vajeništva ali poklicnega usposabljanja, ali po zaključku takšnih programov. Do sedaj je večina takšnih obdobij trajala nekaj dni ali največ 2-3 tedne, v naslednjih nekaj letih pa bo v okviru programa Erasmus+ na voljo sofinanciranje daljših obdobij mobilnosti, ki lahko trajajo tudi več mesecev.

Takšna daljša obdobja mobilnosti učečim se nudijo priložnosti za bolj poglobljen razvoj spretnosti oz. lahko pokrivajo širši nabor kompetenc. Za delodajalce pošiljanje vajencev/učečih se v tujino omogoča večji donos na investicije, medtem ko ima delodajalec, ki učeče se sprejme, korist z vidika novih idej, izboljšav praks na delovnem mestu in izboljšanega medkulturnega razumevanja med obstoječimi zaposlenimi. Vendar z daljšimi obdobji v tujini prihajajo tudi izzivi. Kateri izzivi so to in kako jih lahko rešimo?

 

Izzivi učečih se – ne gre samo za delovno mesto!

Z izobraževalnega vidika se težave učečih se nanašajo predvsem na vprašanje, kako bodo spretnosti učinkovito ugotovljene in potrjene. To ni pomembno samo za poklicne, ampak tudi za t.i. mehke spretnosti. Izzivi v zvezi s tem lahko vključujejo povečanje birokracije, potrebne za zbiranje dokazil za potrjevanje. Učeči se pri tem potrebujejo podporo, ki jo v nekaterih primerih težko dobijo.

Vendar so številni izzivi, s katerimi se še soočajo učeči se, osredotočeni na vprašanja, kot so finančne težave. Učeči se, ki imajo službe za krajši delovni čas, se jim morajo odpovedati, zato je pri tem pomembno vprašanje, ali si to sploh lahko privoščijo. Obstajajo tudi vprašanja v zvezi z upravljanjem denarja na splošno (za nekatere učeče se je lahko to prvič, ko so stran od svojega doma) in vprašanja, kako urediti stroške v tujini.

Naleteli bomo tudi na osebne težave. Nekatere prikrite osebne težave lahko med dolgotrajno mobilnostjo pridejo bolj do izraza. Če nekdo doma ne more najti službe, bo njegova samozavest zelo nizka. Takšni dejavniki so lahko pomembni, ker dolgotrajna mobilnost udeležence veliko bolj »sili« iz njihove cone udobja kot pa kratkotrajna mobilnost.

Pri vseh učečih se bodo pomembni dejavniki tudi strah pred jezikom, kulturni šok in pogrešanje malenkosti, ki so jih vajeni od doma. Srečevali se bodo z vprašanji, kot so: Kako dela pomivalni stroj? Kdo mi bo pral?! ipd. Z vidika mlade osebe se lahko 2-3 meseci zdijo kot zares dolgo obdobje. Težavo lahko predstavlja tudi osamljenost.

Vendar imajo takšni izzivi tudi svetlo plat. Prvič in najpomembneje, vsi našteti izzivi hkrati predstavljajo priložnosti, da učeči se poleg usvojenih poklicnih spretnosti razvijejo tudi nove mehke/prečne spretnosti. Zato moramo poskrbeti, da zasnovani sistemi zajamejo in potrdijo te spretnosti – to je področje, ki ga bomo podrobneje obdelali v nadaljevanju.

 

Izzivi za delodajalce – kaj je dodana vrednost?

Delodajalci se lahko soočajo z izzivi tako v vlogi pošiljateljev kot v vlogi prejemnikov učečih se. V vlogi organizacij pošiljateljic se lahko pri njih pojavijo dvomi o smiselnosti plačevanja zaposlenega, ki je tako dolgo odsoten, in iskanju zamenjave za čas njihove odsotnosti. Pojavijo se lahko tudi vprašanja v zvezi s kakovostjo delovne izkušnje, ki jo učeči se pridobi v tujini.

Obstajajo tudi težave v zvezi z iskanjem razmeroma dobre izbire v smislu tega, kaj se lahko učeči se v tujini nauči in kako se bo pridobljeno znanje skladalo s tistim, kar se naučijo doma, oziroma kdaj se bodo to naučili. Takšno časovno razporejanje je še toliko pomembnejše vprašanje v primeru dolgotrajne mobilnosti.

Tudi kakovost postopkov za presojo spretnosti je lahko včasih vir skrbi: ali lahko delodajalci enako zaupajo tem postopkom, kot če bi se izvajali v domači državi, tudi če se izvajajo v tujini?

Številna od teh vprašanj so pomembna tudi za delodajalce, ki sprejemajo učeče se iz tujine. Čeprav obstajajo še druga vprašanja. Delodajalce bo skrbela kakovost učečih se, ki jih bodo sprejeli, zato bodo potrebna jamstva in zagotovila o vzpostavitvi strogih izbirnih postopkov. Imeli bodo tudi vprašanja v zvezi s pričakovano skrbjo za učeče se, zlasti »zunaj delovnega časa«. Tukaj pa so tudi pomembna vprašanja v zvezi z zdravjem in varnostjo ter zavarovanjem in zaščito, ki jih moramo prav tako upoštevati.

 

Spopadanje z izzivi

Takšni izzivi se lahko zdijo zastrašujoči, a obstajajo tudi rešitve. Deležniki, ki so se udeležili delavnice, so oblikovali naslednje ideje:

  • Spodbujanje dodane vrednosti dolgotrajne mobilnosti v primerjavi s kratkotrajno mobilnostjo, tako za učeče se kot delodajalce
  • Vzpostavitev mehanizmov za ugotavljanje specifičnih potreb in okoliščin udeležencev ter zagotovitev svetovalne pomoči za njihovo izpolnitev in specifičnih ukrepov kot je financiranje povratnih poti domov med obdobjem mobilnosti
  • Upoštevanje (in omogočanje) sodelovanja delodajalcev pri predhodnih pripravljalnih obiskih v državi gostiteljici
  • Vključevanje delodajalcev in učečih se ter ponudnikov PIU pri soustvarjanju sistemov in postopkov za dokumentiranje učenja, da se okrepi zaupanje in sprejemanje postopkov potrjevanja
  • Razmislek o razvoju samostojnega modula o mednarodnih delovnih izkušnjah, ki vključuje specifično mehke/prečne spretnosti.

 

V vse Evropi obstajajo tudi organizacijami z izkušnjami pri uspešnem izvajanju dolgotrajne mobilnosti, pogosto za skupine oseb, ki potrebujejo veliko podpore. Npr. organizacije v Španiji in Nemčiji so uspešno organizirale priložnosti za dolgotrajno mobilnost za starše samohranilce. Te organizacije so del mreže Evropskega socialnega sklada, medtem ko njegov priročnik z navodili omogoča koristne informacije o tem, kako rešiti številna zgoraj omenjena vprašanja.


Andrew McCoshan na področju izobraževanja in usposabljanja dela že več kot 30 let. Več kot 15 let je izvajal študije in evalvacije za EU, pred tem pa je delal kot svetovalec v Združenem kraljestvu. Andrew je trenutno član strokovnega tima UK ECVET, neodvisni raziskovalec in svetovalec ter višji raziskovalni sodelavec inštituta Educational Disadvantage Centre pri Univerzi Dublin City na Irskem.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user
    ...being abroad could also be the subject of fast learning processes: because the learner is in another country means he is facing many (sometimes unpleasant) challenges. The learner has to find ways to meet them -- and I am sure he will. But the challenges must not be too high. I think it makes sense if the learner receives meaningful support, but at the same time it should not take the challenges away from him.
  • Slika za %user
    Very interesting article. 
    Could these conclusions apply to adults (25+) Is learning mobility of adults possible and if yes what does it require?