chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Letošnjo EPALE regijsko konferenco je gostila Budva

09/03/2018
by Maruša Bajt
Jezik: SL

V torek in sredo, 6. in 7. marca 2018, je v Črni gori potekala redna letna konferenca, ki jo soorganizirajo Nacionalne podporne službe EPALE iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Na povabilo Nacionalne podporne službe EPALE Slovenija je na dogodku sodelovalo tudi 12 predstavnic slovenskih organizacij za izobraževanje odraslih.

 

/sl/file/budva11jpgbudva_1_1.jpg

Fotografija 1: Udeleženke EPALE regijske konference iz Slovenije

 

Konferenca je vsakoletni regijski dogodek, ki ga soorganizira naša EPALE podporna služba in vsako leto poteka v drugi državi. Osrednja tema letošnjega dogodka so bile raziskave in raziskovalene prakse s področja izobraževanja odraslih.

Prvi dan konference je zbrane uvodoma pozdravil črnogorski minister za izobraževanje, dr. Damir Šehović. Izrazil je zadovoljstvo, da se strokovnjaki za izobraževanje odraslih srečujejo na srečanju, ki ga gosti Črna gora in izpostavil glavne usmeritve ter prednostne naloge izobraževanja odraslih v domači državi. 

O rezultatih dela preteklega obdobja je v nadaljevanju poročal Duško Rajković, direktor Centra za strokovno izobraževanje, pri čemer je izpostavil vlogo dvanajstih EPALE ambasadorjev, ki izvajajo uspešno promocijo platforme in animacijo uporabnikov. V uvodnem delu je zbrane nagovoril tudi Veljo Tomić, direktor Direktorata za srednje splošno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje in izobraževanje odraslih, ki je predstavil bodoče načrte razvoja izobraževanja odraslih v Črni gori. 

/sl/file/budva44jpgbudva_4_4.jpg

Fotografija 2: Odprtje konference in uvodni nagovori

 

V osrednjem delu prvega dne konference so govorci iz posameznih držav udeleženk predstavili najpomembnejše nacionalne raziskave in raziskovalne prakse s področja izobraževanja odraslih. 

Ivan Marković, pomočnik direktorja Centra za strokovno izobraževanje iz Črne gore, je predstavil rezultate raziskave, v kateri so raziskovali potrebe po strokovnem usposabljanju strokovnega kadra, ki deluje v srednjem strokovnem izobraževanju in izobraževanju odraslih.

O uporabi interneta in digitalnih tehnologij v izobraževanju odraslih je v nadaljevanju spregovoril Bojan Ljujić z oddelka za pedagogiko in andragogiko pri Filozofski fakulteti v Beogradu. 

Raziskave na področju izobraževanja odraslih na Hrvaškem je predstavil Ognjen Piljek Žiljak, predstavnik Agencije za strokovno izobraževanje in izobraževanje odraslih iz Zagreba, vlogo tako imenovanega "pasoša kompetencija" (mape kompetenc), ki predstavlja pregled kvalifikacij in kompetenc posameznika, pa je na povabilo Nacionalne podporne službe EPALE iz Bosne in Hercegovine predstavil Domagoj Andrijanić.

/sl/file/budva222pngbudva_2_2_2.png

Katja Kragelj in Diana Volčjak, predstavnici Andragoškega centra Slovenije, sta za udeležence konference pripravili predstavitev mednarodne raziskave spretnosti odraslih PIAAC, ki predstavlja primer dobre prakse za načrtovanje sektorskih politik. Slovenija se je raziskavi pridružila v drugem krogu, ki je potekal med letoma 2012 in 2016. Predstavitev je bila še posebej zanima za udeležence iz preostalih držav, saj razen Slovenije, v raziskavo, ki se navadno ponovi v obdobju petih do desetih let, ni bila vključena še nobena od preostalih držav iz regije.

(Fotografija 3: Diana Volčjak in Katja Kragelj, Raziskava spretnosti odraslih PIAAC kot ptimer dobre prakse pri načrtovanju (sektorskih) politik.)

 

Drugi dan konference smo prisluhnili Vladimirju Vuliću, svetovalcu s področja menedžmenta in idejnemu vodji organizacije digitalizuj.me, ki je v svojem prispevku predstavil statistiko uporabe digitalnih tehnologij in družbenih medijev v Črni gori, Evropi in svetu. Zanimiv govorec je ob koncu prispevka izpostavil, da pri vsem razvoju in množici digitalnih tehnologij, ne smemo pozabiti na človeka in njegov kapital. 

 

Sanja Simonović je v nadaljevanju predstavila "Mtelovo digitalno fabriko", center za razvoj tehnološkega podjetništva in inovacije, ki ima svoj sedež v Podgorici, glavnem mestu Črne gore. Statistične analize izobraževanja odraslih v Črni gori je predstavil Dragan Dubak, predstavnik Zavoda za statistiko Črne gore - MONSTAT

Na konferenci se je predstavila tudi Srednja pomorska šola iz Kotorja. Veljko Botica, direktor šole in tamkajšnji profesor, Miloš Trivić, sta predstavila program in aktivnosti šole, kjer uspešno izvajajo tudi programe prekvalifikacije za odrasle učeče se. Pri predstavitvi sta sodelovala tudi 2 predstavnika učečih se, ki se šolata na omenjeni šoli. Šola se ponaša tudi s številnimi priznanji in certifikatom ISO standarda kakovosti, njihovi učenci pa so uspešen kader, ki (dobesedno) pluje in deluje v mednarodnem (delovnem) okolju.

 

Drugi del drugega dne konference je bil namenjen delavnicam in delu v skupinah. Udeleženci so bili razdeljeni v pet skupin, ki so obravnavale različne teme s področja izobraževanja odraslilh. Za moderacije posameznih skupin so poskrbeli predstavniki EPALE nacionalnih podpornih služb iz sodelujočih držav. Udeleženci delavnic so se pogovarjali o modelih regionalnega sodelovanja na področju:

- povečanja vključenosti odraslih v aktivnosti vseživljenjskega učenja;

- izboljšanja sistema kakovosti izobraževanja odraslih;

- okrepitve andragoškega izpopolnjevanja strokovnega kadra;

- dviga nivoja ključnih kompetenc državljanov;

- okrepitve strokovnega izpopolnjevanja učiteljev.

/sl/file/budva33jpgbudva_3_3.jpg

Fotografija 4: Delavnice in poročanje o skupinskem delu

 

V nadaljevanju so predstavniki posameznih skupin predstavili svoje delo in zaključke tudi preostalim udeležencem konference. Dvodnevna konferenca je udeležencem omogočila uvid v raziskave in raziskovalne prakse s področja izobraževanja odraslih, ki so jih izvedle posamezne države iz regije. Regijski dogodki predstavljajo tudi priložnost za mreženje, spoznavanje organizacij iz drugih držav regije ter vzpostavljanje vezi za nova sodelovanja in projektna partnerstva. Konferenco bo v prihodnjem letu gostila Slovenija, ko bo Nacionalna podporna služba EPALE Slovenija, ob pomoči kolegov iz preostalih držav, izbrala aktualno temo ter k sodelovanju povabila zanimive govornike. Veselimo se sodelovanja in tudi vaše udeležbe! 

*** *** ***

O utrinkih s konference smo poročali tudi na Facebooku. Vabimo vas k ogledu Facebook strani EPALE Slovenija in EPALE Montenegro

*** *** *** 

Maruša Bajt je članica Nacionalne podporne službe EPALE Slovenija, ki deluje v okviru CMEPIUS-a.

 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user
    Normal 0 false 21 false false false SL X-NONE X-NONE

    Na regionalni EPALE konferenci z naslovom „Raziskovanje v izobraževanju odraslih (Istraživačka praksa u obrazovanju odraslih)“, ki je marca 2018 potekala v Budvi, v Črni gori, sta me med mnogimi zanimivimi vsebinami pritegnili dve predavanji, ki sta se dotikali mojega strokovnega področja – poklicnega izobraževanja in IKT. Prvo je bilo predavanje Vladimira Vulića, ki je predstavil statistiko uporabe digitalnih tehnologij v Črni gori in v regiji leta 2017, v drugem pa je Damagoj Andrijanić predstavil vlogo potnega lista kompetenc v Bosni in Hercegovini.

    V potnem listu kompetenc lahko posameznik beleži dosežke z različnih področji svojega življenja (izobraževanje, dodatno usposabljanje, poslovno življenje, dom in družina, politično in socialno udejstvovanje …) in tako poskrbi za samorefleksijo, ki mu pride prav predvsem v tistih težkih trenutkih, ko se znajde na razpotju. Ob predstavitvi sem razmišljala, kako bi lahko takšen potni list kompetenc uporabili v slovenskem okolju. Porodili sta se mi dve ideji. Na tak način bi si lahko učitelji beležili pridobljene kompetence in na podlagi tega napredovali v nazive. Trenutni način zbiranja točk za napredovanje se mi namreč zdi precej zastarel in neučinkovit z vidika spodbujanja strokovnega razvoja učitelja. Potni list kompetenc pa bi bil zelo koristen tudi pri vključevanju odraslih v (nadaljnje) izobraževanje in usposabljanje. Posameznik bi zbiral (ali sproti beležil) svoje dosežke na enem mestu in dobil pregled, kaj je v življenju že opravil. Tako bi si lažje začrtal nadaljnjo pot v izobraževanju, usposabljanju, poglabljanju znanja na področju svojih hobijev …

    V Bosni in Hercegovini, kjer uporabljajo potni list kompetenc, so naredili manjšo raziskavo med uporabniki, s katero so ugotovili, da se uporabniki bolje zavedajo svojih prednosti, povečala se je njihova samozavest, hkrati pa tudi njihova motivacija za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Po izpolnitvi potnega lista kompetenc se je večina vprašanih strinjala, da je pomembna realna ocena lastnih veščin. Večina vprašanih si je po izpolnjevanju zadala tudi cilje, ki so se v glavnem nanašali na dodatno izobraževanje in usposabljanje v stroki ter na prekvalifikacijo.

    Več o samem projektu in potnem listu si lahko preberete na njihovi spletni strani.

  • Slika za %user

    Moja pričakovanja na konferenco so bila sicer bolj usmerjena v izmenjavo mnenj o EPALE, saj zadnje čase kar nekaj svojega časa posvečam (so)kreiranju platforme. Zanimalo bi me, kakšne izkušnje imajo s tem drugi udeleženci konference, kako, če sploh, uporabljajo platformo, ali delijo primere dobrih praks, predstavljajo strokovne publikacije, ki nastajajo v njihovih okoljih, se povezujejo na strokovnih področjih …Žal pa čas tej temi ni bil odmerjen.

    Je pa bila konferenca odlična priložnost za navezovanje stikov. Zame je bil dragocen
      klepet z Domagojem Andrijanićem, ki je na konferenci govoril o mapi kompetenc (pasoš kompetencija), ki ga je v svojem komentarju predstavila že Gabi. Pripomoček so po vzoru ProfillPASS iz Nemčije razvili v projektu Knowing Interests – Showing Skills (KISS) tudi v nekaterih drugih državah (Francija, Irska, tudi Slovenija in Španija). V slovenskem prostoru ga razen v LU Velenje ne uporabljajo, posegajo pa po nekaterih drugih pripomočkih. Delno ta znanja pokrijejo Europass in Nefiks (predvsem za mlade), e-portfolijo, osebne zbirne mape in verjetno še kaj. Odzivi v Bosni in Hercegovini pa naravnost navdušujejo, o čemer nazorno priča že omenjeni promocijski film

    Ob tem me vznemirja vprašanje, zakaj v nekateri državi 'pasoš kompetencija' – tako
    za odrasle kot za mlade – uspe, v drugi pa je ProfillPASS le rezultat nekega mednarodnega projekta, ki ga komaj kaj uporabljajo? Zakaj v enem okolju predstavlja »knjigo njihovega življenja«, v nekem drugem okolju pa je le 'mapa'? Zakaj v Bosni in Hercegovini prepoznavajo vrednost 'pasoša' tudi delodajalci, v Sloveniji pa niti izobraževalci odraslih ne … Seveda si lahko predstavljam odgovor na vsa ta vprašanja, ki so v pretežni meri sistemske narave. Pa vendar – Bosanci predstavljajo dober primer, da se mrežo svetovalcev, ki usmerjajo ljudi, da se 'zagledajo' z vsemi svojimi znanji, spretnostmi, veščinami, ki se jih ne zavedajo ali pa jih jemljejo celo kot samoumevne, da vzdrževati, jih usposabljati in to mrežo tudi širiti … in konec koncev, da delodajalci prepoznane kompetence tudi priznajo.
     

    Za konec svojega razmišljanja naj navedem še zanimiv opis 'zdravilnosti' uporabe 'pasoš kompetencija' ene od svetovalk, ki delujejo v BIH: »Za odrasle (tudi ali predvsem brezposelne) učinkuje uporaba mape kot antibiotik, ki bolezen zdravi, medtem ko je za mlade kot cepivo, ki bolezen prepreči.«

  • Slika za %user

    »Danes, ko številne evropske države težijo k vzpostavitvi 'družbe znanj', ko se gospodarstvo nenehno spreminja in zahteva hitro prilagajanje, se zdi, da noben segment izobraževalnega sistema nima tolikšnega razvojnega potenciala kot področje izobraževanja odraslih.« S to mislijo je dr. Damir Šehović, minister za izobraževanje iz Črne gore, pričel uvodni nagovor regionalne konference EPALE v Budvi.

    S sodelavko, Diano Volčjak, sva imeli možnost, da aktivno sodelujeva na konferenci, s predstavitvijo prispevka 'Raziskava spretnosti odraslih PIAAC kot primer dobre prakse pri načrtovanju sektorske politike v Sloveniji'. Sama raziskava PIAAC nam je razkrila alarmantno stanje spretnosti aktivnega dela populacije v Sloveniji, kjer smo se pri vseh kategorijah merjenih vrednosti, razen pri ozkem segmentu mlajših odraslih, ki se šolajo, znašli pod povprečjem OECD in EU. Pokazalo se je, da so odrasli z nizkimi dosežki v vseh družbenih skupinah in segmentih družbe. Kar 400.000 oseb je slabo usposobljenih, kar pomeni, da ne dosegajo niti 2. ravni besedilnih ali matematičnih spretnosti. Kar je še bolj zaskrbljujoče, je, da bo 250.000 od teh oseb morala biti na trgu dela še vsaj 10 let, 140.000 pa še vsaj 20 let.

    Kaj sedaj? Kje iskati rešitve za trenutno in prihajajočo situacijo? Po mojem mnenju, zagotovo ne moremo stoično opazovati stanje, ki nam ga je razkrila raziskava. Potrebno je ukrepati. Dejstvo je, da so spretnosti odraslih področje, ki se navezuje in vpliva na delovanje različnih resorjev in ne le področja izobraževanja odraslih. Rešitev vidimo v zvezanosti teh različnih resorjev k skupnemu delovanju in skupnim ciljem, saj tako lahko dolgoročno prispevamo k razvoju in krepitvi spretnosti odraslih, s tem pa k družbenemu napredku in gospodarski rasti.

    S tem, ko omenjam 'zavezanost k skupnemu delovanju', pa v teh besedah prepoznavam namen izpeljane konference. Konferenca nam je dala možnost, da z deljenjem najboljših praks, novic, trendov, politik s področja izobraževanja odraslih na regionalni ravni, razmišljamo o obstoječih rešitvah, o možnostih njihove uporabe, prav tako pa se je izkazala tudi kot prostor za mreženje ter vzpostavljanje sodelovanja na področju izobraževanja odraslih. Strinjam se z besedami ministra, dr. Damirja Šehovića, da ima področje izobraževanja odraslih še velik razvojni potencial, ki ga lahko uresničujemo le s podporo in sodelovanjem ostalih deležnikov, tako na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni, z izpeljano konferenco pa smo tako en korak bližje k cilju.   

  • Slika za %user

    Na regionalno konferenco v Budvi v soorganizaciji Nacionalnih podpornih služb EPALE iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Srbije in Slovenije smo bili povabljeni, da predstavimo svoje izkušnje pri izvajanju obsežnega raziskovalnega projekta in učinke tega projekta na načrtovanje politik izobraževanja odraslih.

    Slovenija je bila med državami, ki so bile udeleženke mednarodne EPALE konference v Budvi, do sedaj edina, ki je bila v drugem krogu vključena v najobsežnejšo raziskavo spretnosti odraslih PIAAC, ki poteka pod okriljem OECD. Raziskava omogoča pomemben vpogled v stanje spretnosti odraslih v državi, zato je predstavitev slovenskega dela raziskave PIAAC v Budvi morda motivirala in spodbudila k vključitvi v enega od naslednjih krogov raziskave katero od ostalih držav iz regije (znano je na primer, da se je v naslednji krog raziskave že vključila Hrvaška). Predstavitev izvedbe raziskave PIAAC v Sloveniji z načinom povezovanja akterjev je pokazala na to, da je medsebojno sodelovanje nujna in neobhodna potreba za rast in napredek, ne le na področju izobraževanju odraslih. Rezultati raziskave PIAAC so v Sloveniji že upoštevani v smeri načrtovanja politik v nekaterih nacionalnih dokumentih kot na primer v novem Zakonu o izobraževanju odraslih. Na tej podlagi se med drugim pripravlja tudi nacionalna Strategije razvoja in uporabe spretnosti, poteka pa tudi nadgradnja PIAAC-a v razvoj inštrumenta za individualno testiranje spretnosti odraslih »Ocenjevanje spretnosti, spletni vprašalnik (SVOS)«.

    Kakorkoli, prav sodelovanje različnih resorjev in deležnikov je bilo tisto, kar se mi je zdelo najbolj dragoceno tudi na mednarodni EPALE konferenci. Skupinsko delo na tematskih delavnicah, kjer smo si kljub različnostim postali enaki in si v službi istega cilja izmenjali izkušnje, poglede, vizije in iskali odgovore na nekatere izzive v izobraževanju odraslih. Takšnemu mreženju bi morali posvetiti še več pozornosti, ker pa to ni vedno mogoče tako neposredno, pa tudi ob pomoči sodobnih digitalnih tehnologij in orodij (kot je na primer uporaba in raba spletne platforme EPALE).

  • Slika za %user

    Vladimir Vulić, direktor nevladne organizacije Digitalizuj.me nas je navdušil s predstavitvijo svetovne statistike uporabe digitalnih tehnologij, s poudarkom na Črni Gori in drugih državah Jugovzhodne Evrope. Nekateri podatki so bili pričakovani, drugi presenetljivi, vsi pa so nakazovali, da so ti procesi neustavljivi. Ali pač?

    Zaključil je s citatom Toma Petersona, enega največjih strokovnjakov na področju managementa: »Kljub eksplozivnemu razvoju tehnologij, se vse vrti okrog človeka.« Človek je tisti, ki s svojim interesom, pripadnostjo, zavzetostjo, dejanji … poganja stvari naprej, če pa naštetega ni ali če umanjka, še tako razvita tehnologija ostane orodje brez navdahnjenega življenja. Vsaj za zdaj.

    Vriva se mi primerjava z (uporabo) EPALE. Platforma je zamišljena z najboljšimi nameni, da ponudi izobraževanju odraslih večjezično okolje za izmenjavo najžlahtnejšega – spoznanj, dosežkov, stališč, virov … pa tudi novic. Glede na to, da pogosto tožimo nad zapostavljenostjo področja, bi morali biti tega veseli, malodane vsakodnevno izkoriščati, kar se nam ponuja, ter prispevati tisto svoje, na kar smo ponosni, kar zagovarjamo …

    Od leta 2015 do danes je bil storjen precejšen napredek – na evropski ravni kot tudi v Sloveniji. Zasluge zanj gredo predvsem nacionalnim podpornim službam in peščici posameznikov, ambasadorjev EPALE v najširšem pomenu besede. Ti z zavzetostjo, ki pa je tesno povezana s službeno dolžnostjo, skrbijo/skrbimo za ozaveščanje potencialnih uporabnikov platforme. Toda informacija in apel nista dovolj, v uporabnikih se morata zganiti 'živ interes', potreba – malodane eksistenčna (Maslowa očitno (zlo/upo)rabljamo v različne namene), potem bo platforma postala nepogrešljiva.

    Sama sem v okviru EPALE tudi članica skupinosti nacionalnih koordinatorjev EPUO. To je dodana vrednost, ki jo včasih želim, pogosto pa moram uporabiti, ker so le tam shranjena gradiva, potrebna za naše delo. Opažam, da me 'prisila' (ker pač ni druge – krajše, hitrejše … poti do teh gradiv) motivira bolj kot radovednost. Žal. Moje edino, a neizpodbitno opravičilo je pomanjkanje časa zaradi obilice dela – zaradi česar pogosto še sama ne premorem (več) tistega, za kar se zavzemam pri drugih – pristne žeje po novem, drugačnem, modrem ... Ti je to znan občutek? Se res vse vrti okrog človeka oziroma, kam se vendar današnji človek 'vrti'?

  • Slika za %user

    Kot primer dobre prakse predstavljene na regionalni konferenci EPALE (razvoj in raziskave v izobraževanju odraslih) v Budvi, bi izpostavila mapo kompetenc, ki jo je prestavil Domagoj Andrijanić iz S.K.I.L.L.S, institucije za razvoj kompetenc, iz Bosne in Hercegovine.

    Po vzoru ProfillPASS iz Nemčije so v Bosni in Hercegovini razvili pripomoček za analizo neformalno in aformalno pridobljenih znanj, veščin, spretnosti, t.i. mapo kompetenc. Le-ta podpira vseživljenjsko učenje in izobraževanje in ciljno usmerja posameznikov nadaljnji profesionalni razvoj ter njegovo večjo konkurenčnost na trgu dela. Koristi pri zaposlovanju in sistemizaciji delovnih mest. 82 % delodajalcev (v raziskavi leta 2017 je sodelovalo 74 delodajalcev in 100 svetovancev) meni, da je mapa kompetenc relevanten dokument za proces selekcije in sistemizacije delovnih mest. 67% vprašanih delodajalcev je potrdilo, da jim je mapa kompetenc olajšala proces selekcije kadrov.

    Mapa kompetenc posameznika je sestavljena iz osmih področij, nastaja pa z usmerjanjem z licenco usposobljenega svetovalca.  Vrednotenje ugotovljenih kompetenc je dokumentirano s potrdilom, čeprav se proces s tem še ne konča.

    V BIH so v obdobju 2011-2017 mapo kompetenc ustvarili s 1500 svetovanci. Le-ti so v raziskavi potrdili, da se jim je s pridobljeno mapo kompetenc povečala samozavest, uvideli so svoje prednosti in sposobnosti, obenem so motivirani za nadaljnje učenje in izobraževanje ter usmerjeni k doseganju zastavljenega cilja. 64% jih je v raziskavi odgovorilo, da so s pomočjo mape kompetenc uspešneje predstavili svoje znanje in veščine na razgovoru z delodajalcem.

    Več o mapi kompetenc si lahko ogledate v video posnetku na https://skills.ba/pasos-kompetencija/.

    Obstaja tudi različica mape kompetenc za mlade, po zaključku osnovne ali srednje šole.

    V Sloveniji obstajajo portfolijske mape in različna orodja za testiranje kompetenc in dokazovanje posameznikovih znanj in spretnosti. Predstavljena mapa kompetenc je z določenimi prilagoditvami prenosljiva v naše okolje tako za odrasle kot za mladino. 

    Naj o nas spregovorijo kompetence!

  • Slika za %user
    Odličen prispevek, ki povzame zanimive vsebine, ki so bile predstavljene na konferenci. Omenjenega dogodka smo se udeležili tudi OZARA d.o.o.: http://www.ozara.si/novice_sl/udelezili-smo-se-epale-konference-v-crni-g...;

    Glede na bogastvo praktičnih znanj in informacij, ki smo jih udeleženci pridobili na tem dogodku, lahko samo upamo, da bo tudi v prihodnje na voljo še kakšna možnost za izmenjavo izkušenj. Takšni dogodki so temelj za izmenjavo znanj, vzpostavljanje in krepitev dialoga ter podpiranja razvoja področja izobraževanja odraslih z vsemi potenciali in izzivi v prihodnosti.