chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Kakšen kader potrebuje ajdovsko gospodarstvo?

08/04/2016
by Maruša Bajt
Jezik: SL

Ljudska univerza Ajdovščina je za Občino Ajdovščina izdelala Analizo potreb gospodarstva po kadrih, izobraževanju in usposabljanju v občini Ajdovščina. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so potrebe ajdovskega gospodarstva po kadrih, za katere poklice je prisotno največje povpraševanje in kateri poklici bodo najbolj zaposljivi v naslednjih 10 letih. Ugotavljali so, ali se podjetja soočajo s težavami pri iskanju ustrezno usposobljenega kadra in za katere poklice to velja. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katera so tista znanja in kompetence, ki jih zaposleni v ajdovski občini potrebujejo oz. na katerih področjih se kaže potreba po dodatnih znanjih.

»Zelo pomembno je, da poznamo potrebe gospodarstva, da lahko pripravimo ustrezne ukrepe. Za Ljudsko univerzo Ajdovščina so te potrebe podlaga za razvoj in pripravo novih programov usposabljanja in izobraževanja za podjetja in brezposelne,« pojasnjuje Eva Mermolja, direktorica ajdovske ljudske univerze.

Raziskava je zajela pregled in analizo stanja v občini glede na demografske podatke, podatke o delovno aktivnem prebivalstvu in brezposelnih, izobraževalni ponudbi in analizo potreb gospodarstva. Podatki so bili zbrani z analizo dokumentacije in vodenimi pogovori s podjetji. Po podatkih AJPES-a (2015) je v občini Ajdovščina registriranih 1434 podjetij, od tega so v raziskavo zajeli 226 podjetij, ki skupno zaposlujejo 1939 oseb. Skoraj 60 % vseh zaposlenih v teh podjetjih ima srednjo strokovno, splošno izobrazbo ali poklicno izobrazbo. Glede na smer izobrazbe je med zaposlenimi največ diplomiranih ekonomistov, sledijo strojni tehniki in ekonomski tehniki, veliko je tudi prodajalcev, oblikovalcev kovin, avtomehanikov, zidarjev, živilskih tehnikov in elektrotehnikov.

Skupno število zaposlenih v anketiranih podjetjih se je v zadnjih dveh letih povečalo za 240. Največ so zaposlili prodajalcev, visoko je tudi število elektrotehnikov, gimnazijskih maturantov in diplomiranih ekonomistov, strojnih tehnikov, zidarjev, avtoserviserjev.

/sl/file/slika1png-23slika1.png

Kateri poklici bodo najbolj zaposljivi v naslednjih desetih letih?

Približno polovica anketiranih podjetij načrtuje zaposlovanje in namerava v naslednjih desetih letih skupaj zaposliti 604 oseb. Zaposlovali bodo kader predvsem s srednjo poklicno in srednjo strokovno izobrazbo. Najbolj bodo iskani zidarji, peki, natakarji, oblikovalci kovin, avtoserviserji, vozniki, kuharji, strojni tehniki, elektrotehniki in gradbeni tehniki. Med visoko izobraženimi pa inženirji strojništva, elektrotehnike, računalništva in gradbeništva.

Kakšne ukrepe bi bilo smiselno spodbujati?

Iz podatkov izhaja, da bi bilo v prihodnje smiselno razviti stimulativne mehanizme, ki bi tako mlade kot odrasle spodbudili k večjemu vključevanju v naravoslovne in tehnične poklice na vseh ravneh zahtevnosti.

Pri pridobivanju novih kadrov podjetja že uporabljajo različne stimulativne ukrepe, med njimi gre izpostaviti mentorstvo dijakom in študentom, ki se ga poslužuje 25 % anketiranih podjetij. Mentorstvo je vse bolj prepoznano kot pomemben način pridobivanja in vzgajanja kadrov.

Katere kompetence in znanja pričakujejo od kandidatov za zaposlitev?

Podjetja želijo zaposlovati ljudi, ki so se spodobni prilagajati, imajo dobro razvite komunikacijske spretnosti, sposobnost dela s strankami, sposobnost reševanja problemov in sposobnost za skupinsko delo. Pomembna jim je samoiniciativnost, odgovornost, iznajdljivost, sposobnost improviziranja, kreativnost, inovativnost, urejenost, korektnost itd. Ti podatki kažejo na pomembnost mehkih veščin, ki jih lahko posameznik razvija vse življenje. Zato gre na tem mestu izpostaviti pomembnost vseživljenjskega učenja.

Krepitev poklicne in strokovne usposobljenosti ter temeljnih zmožnosti

Večkrat smo v pogovorih s predstavniki podjetij zasledili, da vidijo potrebo po tem, da bi si njihovi zaposleni krepili poklicno oz. strokovno usposobljenost, pa tudi t. i. splošne zmožnosti, kot so npr. komunikacijske zmožnosti, uporaba IKT, še posebej so izpostavili samoiniciativnost in podjetnost, vse pomembnejše je tudi komuniciranje tako v materinem kot v tujem jeziku ipd. Zato je pomembno zagotoviti možnosti za to, da si zaposleni in brezposelni pridobivajo t. i. ključne zmožnosti. Hkrati pa bo v prihodnje treba vlagati v razvoj krajših programov usposabljanja in spopolnjevanja zaposlenih, ki naj nastajajo v sodelovanju s podjetji. Razširitev tovrstne programske ponudbe bo omogočila, da bodo imela podjetja več možnosti za vključevanje svojih zaposlenih v usposabljanja za krepitev specifičnih strokovnih znanj.

Ugotovitve raziskave so lahko podlaga za načrtovanje in odločanje ter izvedbo različnih ukrepov tako lokalne skupnosti, podjetij in šol kot tudi drugih organizacij. Občina Ajdovščina jih je že upoštevala pri razpisu štipendij za lokalno pomembne in deficitarne poklice, ki je eden od ukrepov Izvedbenega načrta Strategije za mlade za leto 2016.

 

Eva Mermolja, Ljudska univerza Ajdovščina

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn