chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Kako razvita državljanska kompetenca koristi posamezniku?

27/03/2019
by Vera Mlinar
Jezik: SL

Evropski okvir ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenja, ki sta ga sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije leta 2006, je med ključne kompetence, ki »jih potrebujejo vsi ljudje za osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo, socialno vključenost in zaposljivost«, uvrstil tudi 'socialno in državljansko kompetenco'. Temelji na poznavanju konceptov demokracije, pravice, enakosti, državljanstva in državljanskih pravic. Razvijati je treba tudi zavest o ciljih, vrednotah in politikah socialnih in političnih gibanj ter zavest o različnosti in kulturnih identitetah v Evropi. Opis te kompetence se je v revidiranem Evropskem referenčnem okviru o ključnih kompetencah v letu 2018 nekoliko spremenil – 'socialna kompetenca' se je povezala s 'kompetenco učenje učenja', 'državljanska kompetenca' pa je postala samostojna.
 


Na Andragoškem centru Slovenije smo se z državljansko kompetenco poglobljeno ukvarjali v letih 2017 in 2018 v projektu ESS z delovnim naslovom Svetovanje zaposlenim 2016–2022. Temeljni namen projekta je skrb za prilagajanje, poglabljanje in nadgrajevanje znanja in kompetenc zaposlenih, ki se danes srečujejo s številnimi kariernimi spremembami, s posebnim poudarkom na ključnih kompetencah. V podporo razvoju ključnih kompetenc zaposlenih razvijamo orodja in pripomočke, ki omogočajo ugotavljanje obsega in ravni določene ključne kompetence ter oblikovanje povratne informacije o nadaljnjih učnih aktivnostih za odpravljanje morebitnih vrzeli. Med drugim smo razvili Vprašalnik in smernice za vrednotenje državljanske kompetence, ki vključuje vrednotenje te kompetence za uporabo v delovnem okolju in v osebnem življenju. Vprašalnik, ki ga je možno izpolnjevati v papirni in elektronski obliki, omogoča vrednotenje kompetence na treh ravneh: znanje/vedenje, spretnosti in odnosi/stališča.


 

Kaj razvita državljanska kompetenca prinese zaposlenemu?

V času globalizacije, hitrih tehnoloških sprememb in migracij je vedno pomembneje, da posameznik v širši družbeni skupnosti sodeluje in se demokratično odloča. Vse večjega pomena je kultiviranje temeljnih državljanskih vrlin ter spretnosti in dispozicij za aktivno demokratično državljanstvo[1]. Odrasli z razvito državljansko kompetenco so posamezniki s spretnostmi pravne in politične narave: poznajo načela, pojme in vrednote demokratičnega državljanstva, še posebej pomembne državljanske pravice ter svoboščine. 

Spremembe v družbenem in delovnem okolju vodijo k vedno večji potrebi po etični drži, spretnostih in senzibilnosti, ki so pogoj za samostojno, svobodno in odgovorno družbeno delovanje. Pomembne so tudi razvite socialne in komunikacijske spretnosti. Zaposleni z razvito državljansko kompetenco so zmožni sodelovanja, reševanja konfliktov v skladu s temeljnimi demokratičnimi načeli, so solidarni in odgovorni za delovanje znotraj delovne organizacije in skupnosti. Poleg sodelovanja in odgovornosti je za uspešno družbeno delovanje pomembno tudi primerno komuniciranje – izpeljano mora biti v demokratičnem duhu, z uspešnim izražanjem in utemeljevanjem stališč, mnenj, vrednot in nazorov, usmerjeno k iskanju soglasja. Zmožnost reševanja problemov in konfliktov ter zmožnost sodelovanja so tiste dimenzije državljanske kompetence, ki jih razvojno usmerjeni delodajalci pri svojih zaposlenih danes vidijo kot nujno potrebne za uspešno delo slehernega zaposlenega in posledično tudi za uspešno poslovanje podjetja.


Čeprav se na prvi pogled zdi, da je državljanska kompetenca 'rezervirana' le za določen krog ljudi, pa iz natančnega opisa lahko razberemo, da je skrb za njen razvoj pomembna za slehernega posameznika. Pri tem pa ne gre odgovornosti za razvoj omejiti le na posameznika samega in njegovo osebno okolje, odgovornost je tudi na delodajalcu in trgu dela.

Vera Mlinar je zaposlena na Andragoškem centru Slovenije kot strokovna sodelavka na področju vrednotenja.

 

[1] Vprašalnik in smernice za vrednotenje državljanske kompetence, str. 7

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn