chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Medkulturno učenje v izobraževanju odraslih

23/05/2018
objavil David Mallows
Jezik: SL
Document available also in: EN EL LV FI DE ET HU ES FR IT PL RO NL

/sl/file/intercultural-learningIntercultural learning

Intercultural learning

 

David Mallows deli svoje misli o tem, kako lahko izboljšamo učinkovitost medkulturnega učenja, da pomagamo migrantom pri integraciji v njihovih državah gostiteljicah in lokalnim skupnostim pri doseganju višje ravni kulturne osveščenosti.

 

Kritična ozaveščenost je ključnega pomena

Majski podcast EPALE smo namenili razpravi o medkulturnem učenju v izobraževanju odraslih v kontekstu evropskih migracij. Za številne odrasle, ki prispejo v Evropo iz drugih držav, je zelo pomembno razumevanje kulture nove skupnosti gostiteljice. Medkulturni nesporazumi, ki jih pogosto povzročita nevednost ali napačna informiranost lahko škodijo zaupanju migrantov in njihovi kasnejši zmožnosti, da se vključijo v svojo novo družbo. Seveda ima vsaka kultura omejitve, ki omogočajo razlikovanje med pripadniki in nepripadniki določene skupine. Nesporazumi se pojavijo, kadar oseba, ki je bila vzgojena v določeni kulturi, pride v stik z zelo drugačno kulturo. To lahko privede do nezaupanja, strahu in posledične ksenofobije. Pripadniki kulture gostiteljice lahko elemente kulture migrantov dojemajo kot tuje, zaradi česar se pojavijo omejitve pri njihovi pripravljenosti, da z migranti stopijo v stik in jih podpirajo. V najslabšem primeru lahko to privede do razvoja negativnih odzivov in nepripravljenosti za sprejemanje tistih iz drugih kultur, samo zato ker so tisti »drugi«. V tem kontekstu bi morali izobraževalci odraslih stremeti k razvoju kritične ozaveščenosti pri vseh svojih učencih, tako da je populacija odraslih zmožna in pripravljena, da postavi pod vprašaj prevladujočo socio-ekonomsko kulturo, razume izvor ksenofobije in jo zavrne.

 

Površinska in notranja kultura

Torej, kakšna je pri tem vloga izobraževanja odraslih? Najprej moramo razmisliti, kaj mislimo s pojmom »kultura«. V Angliji v izobraževalnih institucijah pogosto »slavijo« kulturno raznolikost svojih učencev na javno razstavljenih plakatih na oglasnih deskah. Na teh deskah so običajno slike in besedila o petih F-ih – hrani (food), modi (fashion), znanih ljudeh (famous people), festivalih (festivals) in zastavah (flags). Ampak kaj nam pet F-ov zares pove o osebni kulturi ali kulturi skupnosti? Kaj ocvrte ribe s krompirčkom in David Beckham zares komu povedo o angleški kulturi?

Na teh pet F-ov lahko gledamo kot na površinsko kulturo – kulturo, ki je vidna, ki jo lahko vidimo, ki se je lahko dotaknemo in ki jo lahko slišimo. Ta površinska kultura je lahko v nasprotju z notranjo kulturo, ki temelji na prepričanjih in vrednotah ter načinu razmišljanja. V nasprotju s površinsko kulturo je notranja kultura pogosto nezavedna v smislu, da se ne zavedamo, da so naši pogledi določeni s kulturo. Ta kultura je pogosto subjektivna, pri čemer so določeni elementi skupni tudi drugim pripadnikom kulture, drugi pa se razvijejo kot odziv na naše lokalne, osebne izkušnje. Najpomembneje za nas, ki delujemo na tem področju, je, da se površinske kulture eksplicitno naučimo in se pogosto spreminja, notranje kulture pa se naučimo implicitno, zlasti skozi izkušnje, in jo je zelo težko spremeniti. Ta globlja oblika kulture lahko vključuje vplive vere, družbenih norm in njihove razlike glede na kontekst, različne odnose do mladih in starih ter skupno razumevanje zgodovine, četudi le-to temelji na napačnih informacijah. Ti elementi kulture stojijo za našim vsakodnevnim vedenjem in številnimi družbenimi odločitvami, ki jih sprejmemo.

Torej, če se kot izobraževalci odraslih migrantov odločimo, da jih bomo poučevali o kulturi države gostiteljice v kot del poskusa za spodbujanje medkulturnega učenja, moramo to storiti s pomočjo vrednot naše kulture in ne s pomočjo njenih simbolov. Namesto da z njimi govorimo, kaj se dogaja na določen državni praznik, bi morali obravnavati družbene norme in njihov vpliv na vsakodnevne stike migrantov, ki lahko ob odsotnosti ustrezne razlage, potencialno ustvarijo ovire za njihovo integracijo in blaginjo.

 

Ne govorite, ampak pokažite

Upoštevati moramo tudi, da je prikaz učinkovitejši od razlage. Kot predstavniki kulture države gostiteljice moramo razviti svojo lastno ozaveščenost o kulturi države gostiteljice, da lahko eksplicitno pojasnimo domneve za številnimi vsakodnevnimi situacijami in interakcijami, ki jih izkusijo migranti. V podcastu EPALE je kolega Markus Palmen zelo dobro pojasnil, da so naši razredi že sami po sebi kulturni odsev tega, kako konceptualiziramo izobraževanje. Za migrante, vajene formalnih sistemov izobraževanja lahko koncept študijskih krogov ali vključevanje ustvarjalnosti v učenje, oziroma manj hierarhično urejena oblika razreda/skupine, ki temelji na vzajemnem učenju in ocenjevanju, predstavlja velik šok. Naše domneve o izobraževanju ne morejo biti vedno enake kot domneve pripadnikov drugih kultur, kar v praksi velja tudi za številne druge vidike vsakodnevnega življenja.

 

Integracija je dvosmerni proces

Pomembno je, da v naši razpravi o medkulturnem učenju ne zavzamemo stališča, da gre pri vsem samo za migrante, ki se učijo »naše« kulture. Pri integraciji je ravno tako pomembno, da migrantom zagotovimo orodja, s katerimi bodo lahko v novi družbi uspeli in se vanjo vklopili, in da odstranimo ovire, ki jim to preprečujejo. Integracija včasih pomeni starodobno asimilacijo; migrant opusti večino svoje kulture in sprejme jezik, kulturo in prakso države gostiteljice. V drugih primerih se na integracijo gleda kot na dvosmerni proces, v katerem se migrant in skupnost gostiteljica prilagodita drug drugemu. Če gledamo na integracijo kot na dvosmerni proces, potem lahko izobraževanje odraslih odigra pomembno vlogo pri podpiranju odraslih iz vseh skupnosti, da bolje razumejo svojo notranjo, skrito kulturo in nasprotja ter morebitne napetosti med njo in drugimi kulturami v svoji skupnosti. Medkulturno učenje lahko pomembno podpremo s pomočjo družabnih stikov s pripadniki skupnosti gostiteljice, v okviru katerih eksplicitno navedemo in razpravljamo o elementih notranje kulture.

Če želimo, da izobraževanje odraslih prispeva k razvoju kulturno bogate in kulturno ozaveščene, a harmonično usklajene družbe, moramo poskusiti vključiti skupnost gostiteljico v izobraževalne programe za migrante in slediti medkulturnemu pristopu ter s tem ceniti tako kulture migrantov kot kulturo skupnosti gostiteljice.

 


David Mallows ima 30 let izkušenj s področja izobraževanja odraslih, kjer je delal kot učitelj, vodja usposabljanja učiteljev, direktor in raziskovalec. V preteklosti je delal kot direktor za raziskave pri Nacionalnem raziskovalno-razvojnem centru za pismenost in matematično pismenost odraslih (National Research and Development Centre for adult literacy and numeracy (NRDC)) na UCL Institute of Education v Londonu, trenutno pa zastopa Evropsko mrežo za temeljne spretnosti in EPALE kot tematski koordinator za življenjske spretnosti.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user

    I totally agree with the above. As a history teacher in evening classes, I base my lessons on sources and on the comparison of different cultures for a truly inclusive approach. Even with the teaching of Italian literature I propose a comparison of the texts from a thematic and formal point of view. The cultural comparison is richness and enrichment for the host community and for the guests who voluntarily choose to stay with it or not.
  • Slika za %user
    Im "Netzwerk gegen Gewalt" sind Anregungen zur Interkulturalität in der Erwachsenenbildung enthalten. Voraussetzung scheint ein Wissen von interkultureller Kompetenz und Politischer Bildung zu sein. Nach den bisherige Erfahrungen ist die Zahl der Teilnehmenden gering. Allerdings bei den notwendigen Sprachschulungen ist große Bedarf vorhanden.

    "Allgemeine Erwachsenenbildung" kämpft mit wenig Interesse, wenngleich die Notwendigkeit interkultureller und politischer Bildung vorhanden ist. Ebenso notwendig ist die Aus- und Fortbildung Lehrender in der Erwachsenenbildung.

    IT-Hinweise
    www.netzwerkgegengewalt.org > Index: Erwachsenenbildung, Interkulturelle Kompetenz, Lernkulturen in der Erwachsenenbildung, Vorberufliche Bildung in Österreich, Politische Bildung, Diakonisches Lernen und Lehren

    Dr. Günther Dichatschek MSc  -  stv. Leiter des Evangelischen Bildungswerks in Tirol, Kursleiter/Lehrender an den Volkshochschulen des Landes Salzburg in Zell/See, Mittersill, Saalfelden und Stadt Salzburg, Lehrbeauftragter im Fachbereich Geschichte/Universität Salzburg/Lehramt/Didaktik der Politischen Bildung  - Absolvent der Universitätslehrgänge Politische Bildung/Universität Salzburg-Klagenfurt(2008) und Interkulturelle Kompetenz/Universität Salzburg(2012), der Weiterbildungsakademie Österreich(2010), des Internen Lehrgangs für Hochschuldidaktik/Universität Salzburg(2016), des Fernstudiums Erwachsenenbildung/Evangelische Arbeitsstelle Fernstudium-Comenius Institut Münster(2018) 
     





  • Slika za %user
    Raksts skar mūsdienu ļoti aktuālo tēmu, jo migrācija turpina savu aktīvo darbību. Cilvēks var adoptēties gandrīz jebkurā kultūrā, jo cilvēkam ir jāizdzīvo. Biežāk cilvēks pats atrod to zelta griezumu starp savu kultūru un citas vides kultūru un tas ir tā ”pieredze” – saprast, pieņemt, secināt, veidot attieksmi utt. Retāk cilvēks gatavs pārņemt citu kultūru, ja pat dzīvo citā kultūras vidē visu savu mūžu. Manuprāt, jāzina valoda, bez tas nav iespējams pilnīgi saprast kultūru, jo saprašana vairākkārt realizējas socializācijā. Kā minēts rakstā – parādīšana darbojas daudz labāk nekā izskaidrošana – cilvēkam ne tikai jāzina teorija, bet jāpārbauda to praksē, kā jebkurā lietā. Protams, tas ir svarīgi un lietderīgi izskaidrot un parādīt cilvēkiem (iebraucējiem) kāda ir uzņēmējvalsts iekšējā kultūra, dzīvojošo cilvēku uzskati un vērtībās, domāšanas veids, tāda veidā pazeminās starpkultūru konfliktu skaits un paaugstinās spēja iebraucējiem iekļauties vietējā sabiedrībā.
  • Slika za %user
    I've asked Google to translate it for those of us who don't speak Latvian: 
    The article touches upon today's very topical issue, as migration continues its active work. A person can be adopted in almost any culture as a person must survive. More often, a person finds himself a golden cut between his culture and other cultures of the environment and this is his "experience" - to understand, accept, conclude, form an attitude, etc. Unlikely, a person is prepared to take on another culture, even if he lives in another cultural environment for his entire life. In my opinion, it is necessary to know the language, without it it is impossible to fully understand the culture, because understanding is realised in socialisation many times. As mentioned in the article, displaying works much better than explaining - people need not only know the theory but have to test it in practice, as in any case. Of course, it is important and useful to explain and demonstrate to people (inmates) the host culture, the attitudes and values ​​of the people living in it, the way of thinking, thus reducing the number of intercultural conflicts and increasing the ability of immigrants to enter the local community.
  • Slika za %user
    Raksts skar ļoti nozīmīgu un modernajā sabiedrībā ļoti aktuālu integrācijas jautājumu caur kultūru izpratni. Ikdienā strādājot un skaidrojot jauniešiem dažādu kultūras izpausmju formu jautājumus, šajā rakstā atradu arī sev noderīgas atziņas, kā cilvēks no malas vispirms redz citas tautas kultūru, ar ko tā vispirms to asociē. Šeit atradu skaidrojumu tam virspusējam jeb ārējam kultūras redzējumam un iekšējam. Un tieši šis otrais tik tiešām ir tas dziļākais redzējums, ko visgrūtāk uzreiz ieraudzīt un saprast - uzskatus, vērtības un domāšanas veids. To var atklāt tikai esot informētam ne tikai kaut kur sēžot lekcijās, auditorijās, bet gan iepazīstot konkrētās tautas kultūru tieši praksē - vērojot un domājot līdzi tam, ko tu redzi. Viena no labākajām atziņām, ko šajā rakstā atklāju, ka kultūras elementi ir pamatā mūsu uzvedībai un sabiedrības lēmumiem. Bet tā arī ir. To dziļāko katras tautas kultūras būtību tik tiešām nevar atklāt tikai zinot konkrētās tautas simbolus, bet gan iepazīstot kultūras vērtības, ko var atklāt tikai līdzvērojot, kā tauta uzvedas ikdienā caur sociālajām normām, un tad, kā tā kopj savas tradīcijas, kas veido tās vērtības.      
  • Slika za %user
    Normal 0 false false false EN-GB X-NONE X-NONE

    I've asked Google to translate it for those of us who don't speak Latvian:

    The article touches upon a very important and very modern society of issues of integration through cultural awareness. By working and explaining to young people the issues of various forms of cultural expressions, in this article I also found some useful lessons that one sees from the edge first of all with the other cultures of the people with which it is first associated with it. Here I found an explanation for this superficial or external view of culture and the inner one. And precisely this second is really the deepest vision that is most difficult to see and understand at once - views, values ​​and way of thinking. It can only be discovered by being informed, not only while sitting in lectures, in classrooms, but rather by learning the specific culture of a particular nation in practice - by observing and thinking about what you see. One of the best ideas in this article is that cultural elements are at the core of our behavior and community decisions. But that's it. Indeed, the depth of the essence of each of these folk cultures can not be revealed only by knowing the symbols of a particular nation, but by learning cultural values ​​that can be discovered only by matching, how people behave in daily life through social norms, and then, as it treats its traditions that make up its values.

  • Slika za %user
    Hi David, very though-provoking.  2 thoughts in particular:

    (i) It must take great (cultural) sensitivity to explore underlying values as you suggest 

    (ii) I wonder what experiences EPALE users have of getting host communities involved? Sounds like quite a challenge!  

    Andrew
  • Slika za %user
    Hi Andrew,
    I came across this fascinating article: https://www.zeit.de/zeit-magazin/leben/2017-02/sex-education-refugees-ge... This is certainly a key topic for cultural and intercultural learning! And a good example how we need to combine knowledge and social norms
    Gina
  • Slika za %user
    I think the Scandinavian countries have a bit of experience on this. I will try to get somebody working in that field to comment this here.
  • Slika za %user
    (i) Yes, it does. But I think that for teachers working with migrants (and migrants in those teachers' classes) exploring cultural values (including, or perhaps especially, our own) is interesting and valuable (even if it is hard). 
    (ii) Good question. I would certainly be interested to hear from EPALE users about that.